"Dočakali smo novo mariborsko bolnišnico, ki smo jo začeli graditi pred leti," se je začel članek v Večeru pred 50 leti, ki je napovedoval svečani dogodek ob praznovanju dneva OF tistega leta. Prav 27. aprila 1976 so kot darilo Mariborčanom in Mariborčankam ob prazniku svečano na stežaj odprli vrata nove kirurške stolpnice. "Kot so povedali na včerajšnji seji propagandnega odbora za izgradnjo bolnišnice, omenjena manifestacija ne bo le občinskega, marveč tudi regionalnega in vseslovenskega pomena," še piše.
Deset milijonov zbrali s prostovoljnimi prispevki
Stolpnico, ki da bo namenjena kirurgiji, avtor Darko Šterbenk v članku opiše tako: "Imela bo 508 postelj. Sodobno, a ne razsipniško opremljeni prostori so že sedaj prava paša za oči." Ob tem navede, da bodo sobe šest-, štiri- in dvoposteljne, v vseh bodo svetilke Elektrokovine, ob vsaki postelji pa bo interfon. Staro bolnišnico bo z novo stolpnico povezoval 520 metrov dolg hodnik, še zapiše - in ta povezava med oddelki UKC-ja je še danes je nepogrešljiva. Posebno pozornost v članku so dobila štiri dvigala, ki v 14,5 sekunde prepeljejo bolnika iz pritličja v zadnje nadstropje.
Pove tudi, da bo projekt stal 180 milijonov dinarjev, ob tem pa izpostavi, da so kar deset milijonov od tega zbrali s samoprispevkom. "Ob koncu naj omenimo, da bo nova stolpnica mariborske bolnišnice kar dva dni po otvoritvi odprta za občane, ki si bodo želeli ogledati to novo pridobitev našega mesta," sklene avtor.
Od ene do desetih operacijskih dvoran
Po petih desetletjih je kirurška stolpnica še vedno najvišja stavba v Mariboru in s tem tudi prepoznavna veduta mesta. "Tako kot takrat je tudi danes ta stolpnica izjemnega pomena - simbolno in strokovno," pravi direktor UKC Maribor dr. Vojko Flis. "Če se prav spominjam, je bila sprva namenjena ginekologiji in internim oddelkom. Vmes je bila v sramoto mestu s skeletom, ki je stal tam več let. Ko je bila dograjena, pa so kirurški oddelki dobili sodobno stavbo, kar je pomenilo izjemen kakovostni preskok in temelj za razmah vseh kirurških smeri in za kasnejši univerzitetni klinični center. Za mesto Maribor pa prav tako izjemnega simbolnega pomena, tudi zaradi samoprispevka, s katerim so jo zgradili. Ljudje so se odločili, da dajo del svojega denarja za novo bolnišnico. Še zdaj v mestu čutim, da imajo ljudje zato do nje drugačen odnos kot kje drugje," pripoveduje direktor, ki verjame, da bi tudi danes marsikdo podprl nove investicije tudi na tak način, čeprav zdaj v UKC Maribor teče največji investicijski cikel v njegovi zgodovini, kot Flis rad poudari.
Spomni tudi, da je bila stavba vmes več let brez uporabnega dovoljenja, ker ni imela požarnih dvigal, kar je zdaj urejeno. Takrat je imela eno operacijsko dvorano, danes pa jih je v stolpnici deset, pove o ključni razliki v petdesetih letih njenega razvoja. Zdaj to seveda ni več moderna stavba, priznava direktor. "Danes je to starka, ki astmatično diha in potrebuje temeljito obnovo," je jasen.
Dvigala kritična točka
V prvi vrsti potrebujejo obnovo dvigala, ki so kritična točka stavbe. Glede na podnebne spremembe pa bo potrebna še obnova centralnega klimatskega sistema, ki je bil tedaj zasnovan za drugačne temperature. Po obnovi kliče tudi električna napeljava. Ne nazadnje pa bolniki pričakujejo, da jih v sobah ni več po šest, se strinja Flis.
"Ta del smo v srednji Evropi popolnoma prespali. Bolnišnica je namenjena bolnikom. In ta del bi moral biti najprej obnovljen. To, da jih je v sobi tudi po osem, ni več standard. Zaslužijo si zasebnost med vizito, česar sedanji prostori ne omogočajo, ni namreč spodobno, da se o tako zasebnih težavah pri viziti pogovarjaš pred vsemi," sklene.
