Vrhovno sodišče je prekinilo postopek odločanja o reviziji v zadevi, povezani z namestitvijo duševno manj razvitega mladoletnika, ki je ogrožajoč za sebe in za druge, v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, in na ustavno sodišče vložilo zahtevo za presojo ustavnosti Zakona o socialnem varstvu in Zakona o duševnem zdravju, so sporočili iz vrhovnega sodišča.
Senat vrhovnega sodišča je obravnaval vprašanje namestitve mladoletnika s hudo govorno motnjo in vedenjsko prizadetostjo, opredeljeno kot hudo duševno manj razvitost, ki ni zmožen samostojnega življenja, saj potrebuje trajno oskrbo, varstvo in pomoč pri vseh najbolj osnovnih življenjskih opravilih. Po drugi strani pa, ker je že močan in ima agresivne izpade, predstavlja grožnjo tako zase kot za druge varovance in osebje v zavodu za usposabljanje, v katerem je bil nameščen.
Med odrasle
Pristojni center za socialno delo je vložil predlog za mladoletnikovo namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve. Glede na to, da v Sloveniji ni verificiranega varovanega oddelka za mladoletne osebe z motnjami v duševnem razvoju, kar bi bila najustreznejša rešitev, sta morali sodišči prve in druge stopnje pri izbiri najprimernejšega zavoda za namestitev mladoletnika ob tehtanju vseh argumentov izbrati možnost, ki bo v najmanjši možni meri posegala v človekove pravice vseh potencialno prizadetih oseb.
Če bi mladoletnik ostal v zavodu, v katerem je bival do tedaj, bi bile na ta način kršene ustavne pravice (do življenja in zdravja) drugih varovancev in tamkajšnjega zdravstvenega in negovalnega osebja, kršene pa bi bile tudi mladoletnikove pravice, saj v tem zavodu niso usposobljeni za nudenje posebnih varovalnih ukrepov, ki jih terja njegovo stanje. Zato sta bili sodišči prve in druge stopnje prisiljeni odrediti njegovo namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, čeprav je ta namenjen odraslim osebam, s čimer sta odstopili od izpolnitve formalnega pogoja starosti 18 let, ki velja za namestitev v ta oddelek.
Na predloga zavoda, v okviru katerega deluje varovani oddelek, je vrhovno sodišče dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je dopustna namestitev mladoletne osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda. Zavod je nato vložil revizijo, v kateri je opozoril, da ni verificiran za obravnavo mladoletnih oseb in tudi ne izvaja programov vzgoje in izobraževanja, do katerih so upravičeni mladoletniki, z namestitvami mladoletnih oseb v varovane oddelke socialno varstvenih zavodov pa se "vzpostavlja izredno nevarna sodna praksa in le še vprašanje časa je, kdaj bo šlo kaj narobe v smislu ogrožanja zdravja in življenja mladoletnih oseb in obratno".
Država ni poskrbela za uresničevanje pravic najbolj ranljive kategorije
Senat vrhovnega sodišča se je odločil za prekinitev postopka in vložitev zahteve za presojo ustavnosti na ustavno sodišče, v kateri opozarja, da institucionalno varstvo otrok in mladoletnikov sicer ureja Zakon o socialnem varstvu, vendar pa v resnici posebnega varovanega oddelka za otroke in mladoletnike v Sloveniji ni. “Država torej kljub temu, da jo k temu zavezujejo ustavne določbe, ni ustrezno poskrbela za učinkovito varstvo in uresničevanje pravic najbolj ranljive kategorije, to je otrok s hudimi motnjami v duševnem razvoju, in to kljub temu da je bila na ta problem že večkrat opozorjena,” v zahtevi ugotavlja senat vrhovnega sodišča. Takšna (ne)ureditev je po oceni članov senata v nasprotju z ustavo. Gre za izvedbeno pravno praznino, ki po mnenju Vrhovnega sodišča ne omogoča ustavno skladne razlage in sodišča sili, da odločajo v nasprotju z zakonom. To pa je tudi v nasprotju z ustavo v delu, ki varuje neodvisnost sodnikov.
"Odprto namreč ostaja vprašanje sistemske rešitve za nameščanje otrok in mladoletnikov s hudimi duševnimi motnjami. Zakon o socialnem varstvu namreč ne ureja institucionalnega varstva otrok in mladoletnikov, kadar imajo ti tako težko motnjo v duševnem razvoju, da ni več možno njihovo usposabljanje v socialno varstvenem zavodu za usposabljanje. Otroci očitno ostajajo nameščeni v zavode za usposabljanje, saj ni varovanih oddelkov socialno varstvenih zavodov za otroke, razen v posebno hudih primerih, kot je tudi obravnavani, ko je zaradi težkega stanja varovanca onemogočeno normalno delo in dejavnost zavoda in je njegova prestavitev nujna. V takih primerih so sodišča prisiljena odločati o namestitvah mladoletnikov v ustanove in v okolje, za katere vedo, da zanje niso ustrezni. Poleg tega so prisiljena pri odločanju upoštevati kriterije, ki so najmanj vprašljivi," menijo vrhovni sodniki.
"Država torej več kot očitno ni izvedla vseh potrebnih aktivnosti v smeri učinkovitega uresničevanja pravic pozitivnega statusa oseb z duševnimi motnjami in otrok s posebnimi potrebami, s čimer je prekomerno posegla v pravice obeh kategorij, tako invalidov kot otrok," pravijo na vrhovnem sodišču.
