"Ali je ostala januarja v moji trgovini sploh še kakšna cena takšna, kot je bila še včeraj?" se sprašujejo te dni številni na cene pozorni kupci. Do odgovora, ali je res tako ali ne, se sami težko prebijejo. A že če se je za petino podražila njihova najljubša štručka kruha in je precej dražja tudi klobasa, ki jo imajo najraje, lahko dobijo občutek, da so podražitve začele načenjati njihov osebni standard. Ali tako zelo, da bodo premislili, ali še sploh oziroma kako pogosto bodo segali po teh izdelkih, vedo najbolje sami.
Občutek, da se je spet začel ples rasti cen in plač ter pokojnin, krepijo namreč tudi napovedi, da bodo gospodinjstva kmalu prejela tudi višje položnice za komunalne storitve. Za pitno vodo, odvoz smeti, čiščenje odpadnih vod, vožnjo z mestnimi avtobusi, grobnino ... V Mariboru naj bi bila za povprečno gospodinjstvo košarica cen komunalnih storitev višja za slabih pet evrov, na Ptuju za dva, na Jesenicah naj bi bile položnice višje za okoli deset evrov ... Podobno je bilo lani. Starejše in njihove svojce letos čakajo 4,5 do 7,5 evra višje mesečne položnice za oskrbnino v javnih domovih za starejše.
Umar: Taka inflacija pričakovana
"Januarska inflacija ni bistveno odstopala od pričakovanj," trdijo v uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Zaradi sezonskih dejavnikov so se cene glede na predhodni mesec sicer znižale, a se je njihova medletna rast kljub temu nekoliko okrepila, predvsem zaradi višje rasti cen hrane. Povišala se je tudi rast cen naftnih derivatov. Rast cen v Sloveniji je še vedno nekoliko nad povprečjem evrskega območja, predvsem zaradi višje rasti cen hrane, energentov in tudi storitev, katerih cene v zadnjih mesecih sicer rastejo počasneje."
Podražitve mesa v zadnjih petih letih med višjimi
A tako občuti podražitve posameznik. Za statistike ni bila januarska inflacija nič posebnega. Sporočili so, da so bile cene življenjskih potrebščin januarja letos povprečno za 2,1 odstotka višje od lanskih januarskih, od decembra do januarja pa so se tudi letos zaradi razprodaj obleke in obutve znižale, tokrat za 0,9 odstotka. V petek bodo objavili tudi podrobne podatke o januarskih podražitvah in pocenitvah. Mi pa smo se s Klavdijo Škerlak z oddelka za statistiko v statističnem uradu pogovarjali o značilnostih najbolj odmevnih tokratnih letnih podražitev prehrambnih izdelkov, o rasti cen mesa za 9,2 odstotka in svežega sadja za 14,7 odstotka. Hrana je namreč doslej predstavljala skoraj četrtino izdatkov naših gospodinjstev. V letu 2020 je njen delež v izdatkih nekoliko manjši zaradi novih uteži, ki so jih statistiki tokrat uporabili, potem ko so gospodinjstva v letu 2018 anketirali o njihovi porabi.
Avtomobil januarja le malenkost dražji
"Statistika spremlja 17 modelov avtomobilov iz različnih segmentov, v povprečju je bila januarja letos cena novih avtomobilov višja od tiste v istem mesecu lani za 0,4 odstotka. Toda pri avtomobilih je podražitve težko spremljati, saj cena niha tudi zaradi akcij, novih modelov konec leta, popustov. In ljudje velikokrat konec akcije ali popusta zamenjajo za podražitev, četudi se cene po koncu popusta pogosto le vrnejo na raven pred popustom," je opozorila Klavdija Škerlak iz statističnega urada.
Sadje lani dražje za slabo desetino
Tudi sadje je bilo lani dražje za devet odstotkov, a je Škerlakova spomnila, da so v zadnjih petih letih cene sadju poskočile tudi že bolj, v 2016. za 10,6 odstotka. "Tudi v evropski osemindvajseterici se je sadje lani podražilo za 4,3 odstotka in te podražitve so višje, kot smo jih zaznali v letih pred tem," je dejala in dodala, da h gibanju cen veliko prispevajo slabe ali dobre letine in uvoz sezonskega sadja.
GZS: Cene mesa se letos ne bodo (več) spremenile
Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitiki GZS: "Cene življenjskih potrebščin za slovenske potrošnike so se v januarju 2020 medletno povečale za 2,1odstotka, kar je bilo precej nad našimi pričakovanji. Napovedovali smo 1,6 odstotka. K letni rasti cen za slovenske potrošnike so največ prispevale podražitve hrane, predvsem mesa in sadja. Tudi prispevek dražjih naftnih derivatov in oskrbe z vodo, storitvami v zvezi s stanovanjem in zavarovanjem je bil nadpovprečno visok. Pri dvigu cen mesa ima pomembno vlogo prašičja kuga na Kitajskem. Število prašičev je zmanjšano za tretjino, povpraševanje po mesu pa nadomeščajo z velikim uvozom mesa z drugih trgov, tudi z evropskega. V zadnjih treh mesecih se cene pšenice zopet povečujejo, vendar na drugi strani padec cen nafte prispeva k temu, da se zaradi tega cene mesa v tekočem letu po naši oceni ne bodo spremenile."
Storitve so se dražile že v deflacijskem letu 2015
Višje cene storitev so na pohodu vsaj zadnjih pet let, ko so se v deflacijskem letu 2015 storitve podražile za 0,7 odstotka. Odtlej se trend rasti nadaljuje. V skupini raznovrstno blago in storitve, ki jo med drugim sestavljajo izdelki za osebno nego, socialna zaščita, varstvo otrok, zavarovanje ..., so januarja letos tako zabeležili za 5,3 odstotka višje cene kot januarja lani. Pravne storitve in računovodstvo pa so se na primer od lanskega januarja podražili za 24,9 odstotka zaradi novih cenikov.
Klavdija Škerlak pa je zavrnila občutke, da nam standard pada: "Če cene pogledamo skozi kupno moč, lahko rečem, da danes za večino izdelkov velja, da si jih lahko za povprečno mesečno plačo kupimo več kot v preteklih letih. Seveda se dražijo, a tudi plače se višajo. Naša kupna moč trenutno narašča."
Vsak izgovor pride prav
Ladi Rožič, podpredsednik ZSSS, o napovedih javnih komunalnih podjetij, da bodo podražila storitve zaradi dviga minimalne plače: "Vsak izgovor je dober in oni vedno najdejo izgovor za podražitev javnih storitev. To so podjetja, ki izkoristijo vse, kar se da, četudi za temi podražitvami pravzaprav stoji nesposobnost teh podjetij, da urejajo svoje poslovne zadeve na drugačen način. Raje dvigujejo cene in prenašajo vse na državljane. Enako velja za podjetja, ki se ukvarjajo z varovanjem in so znana po najnižjih plačah. Njihove storitve kupujejo država, trgovska podjetja in drugi, in ker bo minimalna plača nekaj višja, bodo cene svojih storitev dvignili. Hkrati drži, da so lastniki teh podjetij najbolj bogati državljani. Skratka, nizko plačani delavci delajo za najbolj bogate."
