Saša Britovšek
V Poletni muzejski noči je Muzej slovenske policije gostil tri velike skupine obiskovalcev in jim v 100 minutah predstavili svoje poslanstvo ter delo od časov s sabljo opremljenih orožnikov do današnjih sodobnih forenzikov.
Muzej slovenske policije letos praznuje 100 let obstoja in doslej je bil lociran v prostorih policijske akademije v Tacnu, namenjen zaprtemu krogu obiskovalcev in zgolj v študijske namene. Zdaj se postopoma ureja v središču Ljubljane, v Kotnikovi ulici, kjer je za zdaj odprta le bela galerija z razstavami Od orožnika do policista, Kulturna dediščina Kotnikove 8 in 70 let forenzike v Sloveniji.
Na dogodku, ki ga je Policijska uprava Ljubljana pripravila skupaj z Nacionalnim forenzičnim laboratorijem, Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Mednarodnim grafičnim likovnim centrom, so prišli na svoj račun radovedneži, ki jih zanima delo kriminalistov, forenzikov, policijskih psov, in tudi ljubitelji zgodovine. Začetki policije pri nas segajo v leto 1850, in kakšno je bilo življenje orožnikov, kako spoštovan poklic je to bil v avstro-ogrskem cesarstvu in kasneje v Kraljevini SHS, je zbranim predstavila Darinka Kolar Osvald, kustosinja Muzeja slovenske policije.
Na kraju zločina
Kako se z magnetnim praškom izzovejo prstne sledi, kaj se skriva v kovčku, ki ga uporabljajo kriminalistični tehniki na ogledih kaznivih dejanj? Kaj je luminol, ki ob stiku s sledjo krvi zasveti vijoličasto? To je le nekaj vprašanj, na katera sta v okviru razstave 70 let forenzike v Sloveniji odgovorila in z delom, ki smo ga doslej videli le v kriminalističnih serijah, obiskovalce navdušila Gorazd Vidic, strokovnjak za daktiloskopijo, in Gavrilo Hadžić, strokovnjak za preiskavo DNK-sledi. Leta 1950, ko je bil ustanovljen prvi kriminalističnotehnični laboratorij pri nas, je bilo v njem zaposlenih le dvanajst forenzikov z nekaj osnovnimi pripomočki. Danes imajo enega najmodernejših forenzičnih laboratorijev v Evropi, v njihovi ekipi pa je 75 strokovnjakov.
