Timotej Milanov
Potem ko je OTP banka po dolgotrajnem postopku zaključila prevzem Nove KBM, pa se še vedno ni zaključil drugi veliki posel, povezan z velikopoteznim pohodom madžarskih podjetij na slovenski trg, in sicer Molov prevzem družbe OMV Slovenija. V madžarski naftni korporaciji pa se očitno že pripravljajo na scenarij, po katerem bi lahko kljub zadržkom Evropske komisije izvedli načrtovani posel.
Ta se je začel že junija 2021, ko je Mol z avstrijsko družbo OMV Donwstream podpisal pogodbo o nakupu 92,25-odstotnega deleža družbe OMV Slovenija, v kateri ima 7,75-odstotni delež še hrvaška Ina, v tej je sicer Mol največji posamični lastnik. Dogovorjena kupnina je znašala 301 milijon evrov. S tem bi Mol prevzel v upravljanje dodatnih 120 bencinskih servisov in postal za Petrolom drugi največji igralec na slovenskem trgu naftnih derivatov.
A je postopek junija lani ustavila Evropska komisija (EK), ki je imela pomisleke glede nastajajočega duopola na slovenskem trgu. "Družba Mol bi imela s pridobitvijo družbe OMV Slovenija visoke tržne deleže na maloprodajnih trgih goriv in skupaj z družbo Petrol tudi zelo velik tržni delež. Vsi drugi konkurenti so znatno manjši in po transakciji verjetno ne bodo pomenili znatnega konkurenčnega pritiska na družbo Mol niti na družbo Petrol," so takrat zapisali pri EK, kjer so ob tem izrazili zaskrbljenost, da bi lahko transakcija znatno zmanjšala konkurenco na področju maloprodaje bencina in dizelskega goriva za posameznike in podjetja v Sloveniji, to pa bi lahko po njihovem mnenju med drugim povzročilo umetno napihnjene cene goriv na črpalkah.
Zato je EK sprožila poglobljeno preiskavo, v kateri želi ugotoviti učinke prevzema na učinkovitost konkurence. Kot so namreč še izpostavili, so za vstop na slovenski maloprodajni trg naftnih derivatov potrebni visoki stroški vzpostavitve mreže bencinskih servisov, regulativne omejitve in pomanjkanje privlačnih lokacij. Zaradi tega po mnenju EK ni verjetno, da bi v kratkem prišlo do vstopa omembe vrednega novega igralca na trg.
Mol: Prodaje servisov ne izključujemo
"Evropska komisija nas je obvestila o svoji odločitvi, da ustavi tako imenovani 'urni kazalec' v drugi fazi pregleda. Druga faza je poglobljena preiskava predlagane transakcije s podrobnimi vprašalniki - in običajno je, da komisija 'ustavi uro' v teku postopka do pridobitve zahtevanih podatkov. To ne pomeni ustavitve postopka, ampak omogoča strankam, da zadovoljivo odgovorijo na vprašanja komisije, hkrati pa daje dovolj časa, da komisija oceni transakcijo v pravnem okviru," so že avgusta lani za Večer pojasnili v Molu.
Kot je ta teden prvi poročal Dnevnik, naj bi se zdaj Madžari nagibali k prodaji dela svojih bencinskih servisov v Sloveniji, s čimer bi zadostili zahtevam EK glede konkurenčnosti, ki jim za zdaj še stojijo na poti do zaključka prevzema.
V Molu pojasnjujejo, da celostno sodelujejo pri poglobljeni preiskavi Evropske komisije, da bi čim prej pridobil soglasje za načrtovani prevzem: "Podjetje odgovarja na vse zahteve po informacijah, ki jih zahteva preiskava. Če bo to potrebno, Mol v okviru te transakcije ne izključuje morebitne prodaje nekaterih svojih sredstev, o vseh pomembnih dogodkih pa bo ustrezno obveščal javnost. Postopek še poteka, zato podrobnejših informacij ne moremo razkriti. Mol ostaja prepričan, da bo načrtovani prevzem koristil konkurenčnosti in kupcem na slovenskem trgu, saj bo ustvaril močnejšo konkurenco za vodilnega na trgu."
Mol je na slovenski trg vstopil leta 1996, kasneje pa je med drugim prevzel tudi servise družb Eni Slovenija (Agip) in Tuš Oil. Danes upravlja s 53 servisi v državi, od katerih jih je očitno nekaj pripravljen prodati, da bi mu uspel veliki met na slovenskem trgu.
Lani v podobni zadevi sodelovali s Poljaki
Po poročanju Dela bi bil lahko eden od možnih kupcev za dezinvestirane Molove servise tudi Mercator, ki že ima manjšo mrežo samopostrežnih bencinskih servisov Maxen, česar pa pri najboljšem sosedu za omenjeni časnik niso komentirali.
V širšem kontekstu dogajanja v panogi je zanimivo nedavno sodelovanje med Molom in poljsko družbo PKN Orlen, ki se je prav tako zanimala za prevzem bencinskih servisov OMV Slovenija. Konec lanskega leta je bil tako zaključen posel, v sklopu katerega je Mol od Orlena za 610 milijonov dolarjev kupil družbo Lotos Paliwa, ki na poljskem upravlja mrežo 417 bencinskih servisov. Tudi v tem primeru je namreč šlo za pogoj Evropske komisije ob tem, ko je Orlen prevzel domačega konkurenta - skupino Lotos. Hkrati je moral Orlen prodati 30-odstotni lastniški delež v rafineriji v Gdansku, ki ga je kupila korporacija Saudi Aramco. V sklopu dogovora pa je Mol Orlenu za 259 milijonov dolarjev prodal 185 lastnih servisov, od tega 144 na Madžarskem in 41 na Slovaškem. Mol je s tem postal tretji največji igralec na poljskem maloprodajnem trgu naftnih derivatov, za Orlenom in BP. Hkrati je bil del posla tudi dogovor, da bo Mol večino goriva za oskrbo prevzetih bencinskih servisov na Poljskem kupil od poljskih rafinerij. Omenjeni družbi, ki se v zadnjih letih s strateškimi prevzemi pospešeno širita na območju srednje in vzhodne Evrope, bi lahko sodelovali tudi tokrat, a v Molu na naše vprašanje glede tega niso odgovorili.
Najavo Molovega prevzema OMV Slovenija je že leta 2021 pozdravila tudi hrvaška vlada. Del prevzetih bencinskih servisov, predvsem na obmejnih območjih, bi namreč deloval pod blagovno znamko Ine, ki bi v novem podjetju imela tretjinski lastniški delež. Prav tako naj bi Hrvati večinoma z gorivom oskrbovali novonastalo mrežo bencinskih servisov, s čimer naj bi zagotovili tudi dolgoročni razvoj rafinerije na Reki.
