V Vipavi je včeraj prisegla nova generacija pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske (SV). Po prenovljenem programu temeljnega strokovnega usposabljanja se to poletje urijo v vojašnicah v Vipavi, Murski Soboti in na Bohinjski Beli. Prijavo je podalo 172 kandidatk in kandidatov, urjenje pa jih je uspešno zaključilo 160. Od tega 113 na prostovoljnem služenju vojaškega roka, trije pripadniki pogodbene rezervne sestave in 44 kandidatov za poklicne pripadnike SV.
Kaj jih je pritegnilo
Spomnimo, da so pri obrambnem ministru iz vrst NSi Mateju Toninu prenovljeni koncept zasnovali atraktivno in na način, da bi privabili čim več mladih do 30 let. Prostovoljno služenje poteka julija, avgusta in septembra, s čimer bo zaključeno še pred začetkom novega študijskega leta. Tako se bodo izognili tveganju, da bi kandidatke in kandidati izgubili študijsko leto. Zainteresirane so poskušali privabiti tudi s številnimi bonusi, ob zaključku celotnega 13-tedenskega usposabljanja bodo vojaki in vojakinje denimo prejeli denarne prejemke v višini 3100 evrov. Po zaključeni prvi fazi pa imajo kandidati tudi možnost pridobitve zdravniškega spričevala za opravljanje vozniškega izpita. Kaj jih je najbolj prepričalo, ni mogoče povsem trdno reči. So nam pa na ministrstvu pojasnili, da jih je imelo od vseh prijavljenih kandidatk in kandidatov vozniški izpit 96. Zahtevo za spričevalo je po prvi fazi podalo 25 kandidatov, od tega 22 kandidatov na prostovoljnem služenju in trije kandidati za delo v stalni sestavi SV.
Kot je za Večer nedavno ocenil obramboslovec dr. Vladimir Prebilič, so izhodišča zagotovo privlačna, po njegovem pa za dolgoročno reševanje večnega kadrovskega problema SV še vedno umanjka bistveno, to je "domoljubna komponenta, zaradi katere bi mladi iskreno razmišljali o službi v SV". Po njegovem tudi ni nujno, da se bodo mladi, ki bodo usposabljanje opravili, v SV avtomatsko zaposlili.
Azil v Sloveniji po klicih na pomoč iz Afganistana?
Po sedemnajstih letih se je SV umaknila z misije Nata v Afganistanu, kjer se je od leta 2004 izmenjalo skoraj 1400 slovenskih vojakov. Na terenu so sodelovali z afganistanskimi civilisti, ki zdaj prosijo za pomoč. Kot so za Večer potrdili na obrambnem ministrstvu, prvi pa so o tem poročali v Dnevniku, se je na SV obrnilo nekaj posameznikov, pri čemer naj bi šlo večinoma za prevajalce, varnostnike in druge delavce, ki so sodelovali s tujimi vojaki, tudi s Slovenci. Zaradi tega naj bi jim zdaj grozilo maščevanje talibanov. Ministrstvo zaradi občutljive narave informacij podrobnosti ne razkriva, niti točnega števila pogodbenih civilistov niti stopnje njihove ogroženosti. So nam pa pojasnili, da s pristojnimi resorji, to sta notranje in zunanje ministrstvo, preučujejo možnosti za dodelitev mednarodne zaščite osebam, ki so za to zaprosile.
Naprej jih gre 143
Kot je obrambni minister Tonin večkrat poudaril, so s koncentracijo na enotno vstopno točko v SV in s prenovljenim trifaznim programom mladim omogočili, da se odločajo sproti. Po zaključeni pettedenski prvi fazi lahko namreč vojaki strateške rezerve usposabljanje še podaljšajo za šest tednov in podpišejo pogodbo za pogodbenega rezervista. Nadalje lahko opravijo še dvotedensko tretjo fazo, s čimer se jim odpre možnost za zaposlitev v SV. Za nadaljevanje usposabljanja v drugi fazi se je po navedbah ministrstva odločilo 143 kandidatk in kandidatov. Novi sistem kadrovanja je sicer eden od načinov, s katerim si želijo na ministrstvu izboljšati kadrovsko sliko SV. Kot je Tonin večkrat poudaril, je SV leto 2020 tudi prvič v zadnjem desetletju zapustila v pozitivnih številkah. V letošnjem letu pa se je, kot so nam pojasnili včeraj, v SV zaposlilo 142 kandidatov (119 vojakov), v istem času jih je 152 (70 vojakov) prekinilo pogodbo o zaposlitvi, od tega je bilo 71 upokojitev.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
