Svojo zgodbo o preprekah, s katerimi se na poti do samostojnosti srečuje večina mladih in na katere so ob današnjem mednarodnem dnevu mladih opozorili tudi v Mladinskem svetu Slovenije, je za Večer delila 24-letna mariborska študentka. Zaradi strahu pred posledicami javnega izpostavljanja je želela ostati anonimna.
Danes podiplomska študentka inkluzivne pedagogike je prek študentske napotnice začela delati v gostinstvu takoj po zaključeni srednji šoli. V to jo je prisilila slaba finančna situacija zaradi brezposelnosti enega od staršev. "Do 15. ure sem obiskovala predavanja, potem sem tekla v službo, kjer sem bila do večera. Učila sem se ponoči ali ob vikendih. Nekajkrat sem predavanja zapustila predčasno, ker se delodajalec ni prilagodil mojim obveznostim," je pojasnila. Usklajevanje študija in dela je opisala kot izredno psihično in tudi fizično naporno. Kljub mladosti je ob natrpanem urniku začela opažati znake izgorelosti, kar se je kazalo tudi v nekoliko slabšem učnem uspehu.
Zaradi izkušenj, ki jih pričakuje trg dela od posameznikov in ker te mnogokrat odločajo pri možnosti redne zaposlitve, se je naša sogovornica odločila, da bo delo v gostinstvu zamenjala za zaposlitev v svoji stroki. S pogodbo o zaposlitvi za določen čas je postala spremljevalka gibalno oviranih otrok v enem od mariborskih vrtcev. "Pogodba o zaposlitvi je vezana na otroka, ki mu pomagam. Ker so mojega varovanca nenadoma premestili v drugi oddelek, sem ostala brez dela. K sreči v nesreči sem lahko takrat prevzela nadomeščanje sodelavke, ki je bila dalj časa bolniško odsotna. Po njeni vrnitvi, ki je sovpadala z jesenskim začetkom popolnega zaprtja zaradi koronavirusa, sem ostala brezposelna. Potem ko sem izkoristila nadomestila za brezposelnost na zavodu za zaposlovanje, sem v začetku tega leta en mesec ostala popolnoma brez prihodkov in z neporavnanimi obveznostmi do fakultete," je pojasnila 24-letnica. Zavoljo trenutno negotove oblike zaposlitve so njene možnosti za najem kredita ničelne, je dejala. Najem spodobnega stanovanja v Mariboru pa je bil zaradi visokih cen zanjo in njenega partnerja nemogoč.
Željo po osamosvojitvi zavira trg nepremičnin
"Okrnjeno je bilo izobraževanje, osamosvajanje, pridobitev prvih zaposlitev, zaradi razmer so mladi odlašali z ustvarjanjem družine, zaradi visoke stopnje prekarnosti so med prvimi izgubljali svoje dohodke, predvsem pa so bili in so še okrnjeni njihovi socialni stiki, ki so nujni za razvoj zdravih in trdnih osebnosti," je stanje med epidemijo covida-19 povzel predsednik Mladinskega sveta Slovenije (MSS) Miha Zupančič in poudaril, da je cilj ob dnevu mladih doseči njihovo vključenost in še večjo slišanost s strani odločevalcev. Opozoril je, da je to le nekaj težav, ki so življenja mladih grenile že pred epidemijo, ta pa je izzive še poglobila.
Mladi imajo v družbi ključno vlogo
Združeni narodi so leta 1999 12. avgust razglasili za mednarodni dan mladih z namenom, da se vsako leto razpravlja in opozarja na njihovo ključno vlogo v družbi. Tokratna tema je preoblikovanje prehranskih sistemov: inovacije mladih za zdravje ljudi in planeta. S tem ZN poudarjajo, da cilji Agende 2030, ki vključuje preprečevanje revščine in socialne izključenosti ter preprečevanje globalnega segrevanja, ne bodo doseženi brez pomembne udeležbe mladih.
Mladinska delegatka pri Organizaciji združenih narodov Lucija Karnelutti je poudarila, da se vedno več slovenskih mladih zaveda negativnih učinkov potrošnje na ohranjanje čistosti planeta, ob tem pa pozvala odločevalce, naj mlade uslišijo pri uvajanju ukrepov in iskanju rešitev za pandemijo covida-19.
Izsledki raziskave Mladina 2020, v kateri je lani sodelovalo 1200 mladih, kažejo, da se je delež mladih, ki živijo s starši ves čas, v primerjavi z letom 2010 zmanjšal z 68 odstotkov na 62, po drugi strani pa se je povečal delež tistih, ki pri starših bivajo deloma, občasno ali sploh ne. "Raziskava je torej pokazala, da se želi vedno več ljudi čim hitreje odseliti od doma. Stanovanjski trg je zaradi večletne odsotnosti stanovanjske politike prerasel vse meje razumnega," je pojasnil Zupančič.
Bistveno oviro mladih pri osamosvajanju po njegovem mnenju predstavlja prekarni trga dela. Ta "večkrat ne omogoča stalnosti za primerno osamosvajanje od svoje primarne družine", meni. V raziskavi so še ugotovili, da so mladi v Sloveniji zaposleni predvsem v okviru fleksibilnih oblik zaposlovanja, ki poleg nestanovitnosti vključujejo tudi zaposlovanje za skrajšani ali netipični delovni čas.
Težki položaj mladih se odraža v porastu duševnih stisk
V MSS so v ospredje letošnjega dneva mladih postavili tudi porast duševnih stisk. Spomnili so na raziskavo, ki so jo pri 484 študentih pri NIJZ opravili med lanskim novembrom in letošnjim januarjem. Slabih 24 odstotkov je med psihofizičnimi težavami navedlo samomorilno vedenje. Delež mladih, ki čuti osamljenost kot problem, se je od leta 2010 do 2020 povečal za 76 odstotkov, delež mladih, ki čutijo stres, nekaj oziroma večino dni v tednu, pa za 110 odstotkov, piše v ugotovitvah raziskave Mladina 2020. Zupančič je opozoril, da kljub velikim duševnim stiskam še vedno nimamo urejenega zakona, ki bi urejal psihološko in psihoterapevtsko pomoč. To pa pomeni, da področja ni mogoče reformirati in vzpostaviti nadzora nad ponudbo na zasebnem trgu, kamor se mladi pogosto zatečejo.
Miha Zupančič: "Trg dela in pričakovanja družbe so za mlade tako visoki, da morajo delati, študirati, se neformalno izobraževati, da izpolnijo kompetence, pa biti vključeni še v kakšno organizacijo."
"Mladi so aktivni, od njih dobivamo predloge, participirajo. Želijo si varnih prostorov, kjer so bodo lahko svobodno izražali in skrbeli za demokratične vrednote Evropske unije. Pomembno je, da jih vzgajamo v aktivne državljane," je svoja opažanja za Večer strnila Maja Hostnik, direktorica mladinske Mreže MaMa. Meni, da se odločevalci na vseh ravneh vse bolj zavedajo glasu mladih, še posebno v zadnjih dveh letih.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
