22-letni Jan je študent na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko. Letošnjih parlamentarnih volitev se bo udeležil zato, ker si želi sprememb. "Z odločitvami trenutne vlade se v večji meri ne strinjam, zato upam, da bodo volitve situacijo v državi spremenile na bolje." Študentu elektrotehnike se zdi pomembno, da se mladi v čim večji meri udeležijo volitev. "Če si mladi želimo sprememb, je pomembno, da se udeležimo prihajajočih volitev, saj imamo drugačna stališča do določenih tematik kot starejši volivci," je pojasnil 22-letnik. Iz pogovorov s sovrstniki pa zaznava, da se večina mladih nad politiko in vlado le pritožuje, volitev, na katerih pa bi lahko dosegli spremembe, pa se žal ne udeleži. Kje pa najde informacije o politiki in programih strank? "Največ informacij najdem na Facebooku, kjer zasledim tudi novice, ki jih objavljajo slovenski mediji. Programe strank pa sem prebral na njihovih spletnih straneh, včasih pa si ogledam tudi kakšen del predvolilnih soočenj na televiziji," je pojasnil študent elektrotehnike. Pa se mu zdi, da lahko mladi z udeležbo na volitvah sploh kaj spremenijo? Odgovarja, da bi mladi lahko spremenili marsikaj, če bi se volitev udeleževali v večjem številu in če bi se informirali o političnih zadevah. "Mislim, da mladi vemo premalo o programih strank, da bi se lahko kvalitetno odločili, koga voliti. Večina mladih se namreč volitev sploh ne udeleži, zato ker ne ve, koga bi volila," je pojasnil 22-letnik.
"Udeležba mladih je ključna na poti do sprememb"
22-letni Mark, študent z ljubljanske filozofske fakultete, pravi, da so volitve v demokratičnih sistemih državljanska pravica in tudi dolžnost, zato se jih bo v nedeljo tudi udeležil. "Volitve so še najmanj, kar lahko storim kot dober državljan," pravi 22-letnik. O programih strank na letošnjih parlamentarnih volitvah se je informiral na spletni strani Slovenske tiskovne agencije. "Izoblikovali so lepo stran, kjer je seznam vseh strank z njihovimi programi in odgovori na trenutno najpomembnejše teme." Tudi Marku se tako kot ostalim sogovornikom zdi pomembno, da se mladi prihajajočih volitev udeležijo v čim večjem številu, saj lahko s svojimi glasovi vplivajo na spremembe v državi.
"Glede na to, da ima trenutna vlada neprimerno večjo, predvsem pa stabilno podporo med starejšimi generacijami, menim, da je udeležba mladih ključna na poti do sprememb," pravi 22-letna Jona, študentka z ljubljanske filozofske fakultete. Informacije o političnih strankah in dogajanju v Sloveniji pridobiva preko medijev, pri iskanju dodatnih informacij pa se ji zdijo dobri različni portali nevladnih organizacij, kot na primer Volitvomat in Parlameter, kjer so informacije navedene v bolj pregledni in zgoščeni obliki. O politiki in prihajajočih volitvah se pogovarja tudi s prijatelji in vrstniki, vendar se ji zdi, da še vedno premalo glede na trenutno politično situacijo. Tako kot ostalim sogovornikom pa se ji zdi pomembno, da se mladi udeležijo volitev v čim večjem številu. "Pomembno je, da se prej ustrezno informiramo in glas oddamo tistim, ki bodo dejansko ravnali v skladu z našimi interesi," je pojasnila 22-letnica.
"Prepogosto smo izpuščeni iz programov"
Volitev se bo prav tako udeležil 22-letni Tevž, študent z ljubljanske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, saj meni, da so najpomembnejši direktni vzvod na politično dogajanje, ki ga imajo ljudje v demokratičnih družbah. Tudi njemu se zdi pomembno, da se mladi udeležijo volitev v čim večjem številu. "Še bolj pa se mi zdi pomembno, da politično dogajanje spremljamo ves čas, ne le pred volitvami. Udeležiti se volitev brez dobrega znanja o političnem dogajanju v Sloveniji se mi ne zdi smiselno," je pojasnil 22-letnik, ki se o delovanju političnih strank in njihovih programih prav tako informira prek medijev. "Na spletu pa si preberem še kaj več o neparlamentarnih strankah, ki imajo manj medijske podpore." Ali se mladi v zadostni meri udeležujejo volitev? "Glede na pogosto indiferentnost in nezainteresiranost mladih do političnih zadev se mi zdi udeležba visoka. Dobro pa bi bilo, da bi se čim več mladih zanimalo za politiko, spremljalo politično dogajanje v Sloveniji in se tudi politično izobrazilo," je poudaril Tevž. Meni tudi, da mladi v programih političnih strank niso čisto spregledani, več pa bi bilo treba narediti za osamosvojitev mladih in duševno zdravje. Tako kot ostali sogovorniki tudi študent z ljubljanske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo pravi, da lahko mladi z udeležbo na volitvah dosežejo spremembe: "Spremembe lahko dosežemo z informirano volilno odločitvijo. Če volimo na slepo, ne moremo pričakovati sprememb na bolje."
Tudi Kristina, 22-letna študentka z ljubljanske fakultete za socialno delo, se bo udeležila tokratnih volitev. Tudi ona meni, da je pomembno, da se mladi v čim večjem številu udeležijo volitev, saj lahko le na tak način pripomorejo k oblikovanju države, ki jim bo všeč: "Menim, da lahko z udeležbo na volitvah dejansko nekaj spremenimo, saj izberemo tiste predstavnike, v katere verjamemo, in na tak način tudi izrazimo svojo voljo." Informacije o politični situaciji v Sloveniji in o programih političnih strank pridobiva prek medijev, kot je na primer 24ur.com, in družbenih omrežij. Kaj pa meni o vključenosti mladih v programe političnih strank? Po njenem mnenju bi stranke morale bolj razmisliti, kako pritegniti mlade, da bi volili za njih. "Prepogosto smo izpuščeni iz njihovih programov ali pa odrinjeni na stranski tir," je prepričana 22-letnica.
Deželan: "Pričakujem, da bo delež mladih na volitvah višji"
Zakaj pa imajo mladi občutek, da jih politične stranke premalo nagovarjajo ali pa sploh ne? Profesor z ljubljanske fakultete za družbene vede Tomaž Deželan pojasnjuje, da so mladi najmanjša skupina prebivalstva, če gledamo celotno volilno populacijo. "Politične stranke pa so kljub vsemu racionalni akterji, ki morajo maksimizirati svoje volilne glasove. Več glasov kot dobijo, več možnosti imajo za uspeh. V Sloveniji imamo opravka s strankami, ki nagovarjajo vse, in ker je mladih najmanj, njih nagovarjajo najmanj." Katere problematike pa bi stranke morale naslavljati, da bi pritegnile in nagovorile mlade? Predvsem okoljsko in stanovanjsko problematiko ter vprašanje kakovostne zaposlitve. "Vladna stran v volilni kampanji poudarja, da še nikoli nismo imeli tako visoke stopnje zaposlenosti, mladi pa izpostavljajo, da ni problem v tem, temveč je problem dobiti kakovostno službo in jo zadržati. Gre za neznosen prepad med tem, kar politika ponuja prebivalcem in kar mladi zares potrebujejo," pravi Deželan. V raziskavi Mladina 2020, ki je bila opravljena pred epidemijo, pa so mladi izpostavili tudi osebno svobodo in avtonomijo. "Izven epidemičnih razmer imamo situacijo, ko imajo mladi občutek, da ne morejo avtonomno razpolagati s svojim življenjem. Ker je trg delovne sile takšen, kot je, so soočeni s tem, da bodo bodisi natakarji ali gradbinci ali pa bodo primorani oditi v tujino, četudi si tega ne želijo. Avtonomija mladih se krči, kar tudi občutijo in jih najbolj moti," pojasnjuje profesor s FDV.
Kot še pravi Deželan, so se mladi vedno posluževali drugačnih oblik participacije, a se kljub temu v tem trenutku zavedajo, da je treba uporabiti tudi politične pravice, ki jih imajo na voljo, čeprav te niso najbližje njihovi obliki državljanstva. "Ugotovili so, da je pomembno, da gredo na volitve. Izkušnja z epidemijo jim je pokazala, da v kolikor bi nekdo bolj ščitil njihove pravice in svoboščine, bi to imelo zelo neposreden vpliv na kakovost njihovega življenja v zadnjih dveh letih. Če bi nekdo najprej pomislil na mlade in jih spustil v izobraževalne ustanove, bi bilo njihovo življenje povsem drugačno," pojasnjuje Deželan.
Leta 2018 je na parlamentarnih volitvah starostna skupina volivcev od 18 do 30 let predstavljala 13 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Njihov glas pa je bil slabo zastopan tudi zato, ker je bila njihova volilna udeležba najnižja med vsemi - volitev se je udeležilo le 40,54 odstotka volivcev. Drugače pa je bilo sredi lanskih poletnih počitnic, ko je potekal referendum o vladni noveli zakona o vodah, saj je bila udeležba mladih višja – glasovalo je 46,66 odstotka vseh volilnih upravičencev v starostni skupini od 18 do 30 let. Ali lahko zaradi tega na letošnjih parlamentarnih volitvah pričakujemo večjo volilno udeležbo v tej starostni skupini? Deželan odgovarja pritrdilno: "Mladi v nekoliko večjem obsegu razumejo, da njihov glas na volitvah lahko vpliva na to, kakšen bo njihov obseg pravic in pa raven svobode. Pričakujem, da bo delež mladih na tokratnih volitvah višji."
