Zakone je 27. februarja sprejel parlament entitete v odziv na sodbo sodišča BiH, ki je Dodika obsodilo na leto dni zapora in šestletno prepoved političnega delovanja zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Christiana Schmidta.
Zakone je Dodik podpisal, potem ko klub Bošnjakov v zgornjem domu parlamenta entitete kljub napovedi danes ni sprožil vprašanja ključnega nacionalnega interesa, zaradi česar bi o zakonih odločalo ustavno sodišče Republike srbske.
Med zakoni, ki jih je podpisal, je tudi zakon o prepovedi delovanja institucij BiH, ki določa prepoved delovanja sodišča in tožilstva BiH, državne policijske agencije za preiskave in zaščito (Sipa) ter visokega sodnega in tožilskega sveta BiH na območju entitete.
Podpisal je tudi zakon o dopolnilih kazenskega zakonika ter zakona o posebnem registru in o javnosti dela neprofitnih organizacij.
Zakoni bodo začeli veljati dan po objavi v uradnem listu entitete. O njih nato lahko presoja še ustavno sodišče BiH ali pa jih Schmidt razveljavi na podlagi svojih pooblastil, saj enostranska ukinitev pristojnosti državnih institucij v entiteti ni v skladu z ustavo BiH.
Bošnjaški član predsedstva BiH Denis Bećirović in dva poslanca parlamenta BiH so danes že napovedali, da bodo na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti zakonov.
Dodik je Srbe, ki so zaposleni v omenjenih institucijah, sicer že v nedeljo pozval, naj ob njihovi uveljavitvi dajo odpoved. "Tu v Republiki srbski vas čakajo bolje plačane službe. Ne gre le za vprašanje plače, ampak tudi za patriotizem," je poudaril.
