V torek je skupina strokovnjakov za ukrepanje proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini pri Svetu Evrope (SE) izdala prvo ocenjevalno poročilo o implementaciji Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima. Kot napredek pri reševanju te problematike so v poročilu izpostavili, da zakon o preprečevanju nasilja iz leta 2008 v celoti vključuje pristop, ki se osredotoča na žrtve, zagotavlja zaščito žrtvam, pričam in otrokom ter spodbuja sodelovanje državnih organov in nevladnih organizacij. Dobrodošle so spremembe kazenskega zakonika, ki opredeljujejo nasilje v družini, zasledovanje in prisilne poroke kot kaznivo dejanje, in sprememba definicije posilstva po modelu: samo ja pomeni ja. Bi pa morala Slovenija več pozornosti nameniti celostni obravnavi nasilja, na ravni države bi morali sprejeti nov strateški dokument. Ključno bi bilo polno priznavanje neenakovrednega položaja žensk v družbi in s spolom povezanih zlorab, urediti celovit sistem zbiranja podatkov o vseh oblikah nasilja.
Zmanjka pri konkretnem odzivu
Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja: "Sistemski premiki, ki so se na tem področju skozi leta zgodili, so izjemno pomembni, vendar žal pri konkretnih obravnavah posameznih žrtev opažamo, da institucije ne delujejo vedno v skladu s pooblastili oziroma možnostmi, ki jim jih nalaga zakonodaja. Še vedno pogrešamo bolj usklajeno delovanje institucij, njihov hitrejši in subtilnejši odziv," razpravlja Plazova. Ker gre za zelo občutljivo tematiko, je nujno nenehno izobraževanje vseh, ki prihajajo v stik z žrtvami. Prevečkrat se še vedno zgodi, da žrtve ne dobijo ustrezne in dovolj hitre zaščite, ki jo zakonodaja omogoča, pove.
"Vsekakor smo na sistemski ravni naredili velike korake in mednarodni dokumenti in zakonodaja so dobra osnova, ki jo imamo, vse prevečkrat pa zmanjka pri konkretnem odzivu na posamezne primere nasilja, kjer žrtve ostanejo same s svojimi občutki sramu, krivde, nemoči - vse prevečkrat jim potovanje skozi sistem pomoči moč odvzema, namesto da bi jim jo dodajalo. Prostora za izboljšave na področju zaščite žrtev nasilja je še veliko. Dejstvo je, da obstaja premo sorazmerna povezava med hitrostjo ukrepanja in pripravljenostjo ženske z izkušnjo nasilja, da vztraja pri odločitvi, da prekine krog nasilja. Brez jasnosti, da ženske nasilje doživljajo zaradi svojega spola, brez jasnosti, da gre za nadzor in moč, ki jo povzročitelji nasilja zlorabijo za dosego svojih ciljev znotraj intimnopartnerskih odnosov - tudi zato, ker to lahko počnejo še vedno pogosto brez posledic, brez jasnosti, da še vedno živimo v patriarhalnem sistemu, ne moremo preseči nasilja, ki ga doživljajo skupine z manj moči, predvsem ženske in otroci," razmišlja predsednica Društva SOS.
Obliž na rano
V Ženski svetovalnici zaznavajo porast števila uporabnic in njihovih potreb po vseh oblikah pomoči, ženske pa prihajajo s hujšimi čustvenimi in telesnimi poškodbami. "Na žalost še vedno živimo v patriarhalni družbi, kjer ni enake porazdelitve moči med spoli. Dokler ne živimo enakovrednih odnosov med spoli v družbi, je vse, kar počnemo, le obliž na rano," poudari Tanja Šket Bele, vodja programa Psihosocialna pomoč ženskam, žrtvam nasilja v Ženski svetovalnici. "Še vedno zaznavamo, da nekateri policisti izdajo plačilni nalog za kršenje javnega reda in miru žrtvi nasilja zaradi nepoznavanja kompleksnosti nasilja. Težavni so dolgotrajni postopki na sodišču, dolge vrste za brezplačno pravno pomoč in sistemsko neenaka porazdelitev moči v družbi," pove Šket Beletova.
Strokovni delavci na področju nasilja si želijo, da bi bili njihovi predlogi bolj upoštevani in vključeni v vseh obravnavah nasilja, sodstvu in organih kazenskega pregona. "Potrebni so celostna obravnava nasilja, dobro poznavanje vseh oblik nasilja in ničelna toleranca do nasilja v družbi. Nasilje je neenakomerno porazdeljena moč, ko povzročitelji z nadzorom in premočjo želijo nadvladati druge," sklene Šket Beletova.
Ženske umorili stari znanci policije
Mojca Žerak, članica feministične skupine pri Društvu Iskra, spomni, da so skupaj s številnimi organizacijami in društvi ob 8. marcu na vlado in pristojna ministrstva naslovili izjavo, ki poziva k upoštevanju 14. in 15. člena istanbulske konvencije. Ta določata, da bi se moralo v izobraževalni sistem vključiti učno gradivo glede neenakosti med spoli, obravnav nasilja, zagotoviti bi morali ustrezna usposabljanja za strokovnjake, ki imajo stik z žrtvami in storilci. A ker od takrat niso prejeli niti enega odgovora, po besedah Žerakove, odločevalci problema ne jemljejo dovolj resno.
Med epidemijo se je v Sloveniji nasilje v družini povečalo za 13 odstotkov, saj dom marsikomu ne predstavlja varnega zavetja. "Da imamo še veliko dela, kaže tudi dejstvo, da je bilo lansko in letošnje leto kar nekaj umorov žensk s strani starih znancev policije, ki so že imeli prepoved približevanja," pripomni Žerakova. "Pogosto se nasilje minimalizira, češ da gre za osebni konflikt, ki bi se ga dalo rešiti z mediacijo ali pogovorom. A vidimo, da je to lahko smrtno nevarno," sklene Žerakova.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
