Povečanje konkurenčnosti gospodarstva, lažje obračunavanje davkov za zavezance in lažje nakupovanje so po besedah ministra za finance Andreja Širclja skupne točke sprememb treh davčnih zakonov, ki jih je vlada poslala v obravnavo in sprejetje v državni zbor. Ker je poslancem predlagala obravnavo in sprejetje po nujnem postopku, je minister ocenil, da bodo pod streho še pred poletjem.
Ta načrt se vladi očitno ne bo izšel, saj po poročanju STA predlog za nujni postopek na seji kolegija predsednika državnega zbora v petek ni dobil zadostne podpore. Zanj so glasovali le v koalicijskih SDS, NSi in SMC ter opozicijskih Desusu in SNS, ki pa na kolegiju nimajo zadostne večine.
Vlada v predlogu sprememb zakona o dohodnini predlaga povečanje splošne olajšave za 1000 evrov na leto do leta 2025. Če bodo poslanci ta predlog sprejeli, se bo s sedanjih 3500 evrov do leta 2025 povečala na 7500 evrov. Ob enaki bruto plači naj bi zavezancem na leto tako ostalo v denarnici za potrošnjo 1000 evrov več.
Usklajevanje olajšav z inflacijo
Predlagana je tudi uvedba seniorske olajšave v višini 1500 evrov za starejše od 70 let, ki jih je bilo leta 2018 nekaj manj kot 272 tisoč ali 17 odstotkov vseh zavezancev za plačilo dohodnine. "Ob upoštevanju trenutno veljavne lestvice in višine splošne olajšave bodo prejemniki pokojnin z uvedbo seniorske olajšave neobdavčeni do dohodka v višini 1433 evrov na mesečni ravni. Danes znaša višina neobdavčene pokojnine ob enakih izhodiščih 1173 evrov," navaja vlada. V predlogu zakona je predvidena vnovična uvedba usklajevanja olajšav z inflacijo.
Zavezance, ki so v petem dohodninskem razredu (to so tisti z najvišjimi plačami in predstavljajo manj kot pol odstotka vseh zavezancev), želi vlada davčno razbremeniti z znižanjem davčne stopnje s sedanjih 50 odstotkov na 45. Vlada pojasnjuje, da "razbremenjuje zavezance, ki so bili dodatno obremenjeni v času finančne in gospodarske krize". Ti zavezanci so za leto 2018 povprečno plačali dohodnino v višini 42.747 evrov.
Luknjo v proračunu bo po mnenju ministra pokrila višja gospodarska rast
Za zavezance, ki imajo dohodke od obresti, dividend, od prodaje nepremičnin in druge dohodke iz kapitala, torej spet v glavnem premožnejše, je predlagano znižanje stopnje dohodnine s 27,5 odstotka na 25 odstotkov. Tega davka naj ne bi bilo treba plačati zavezancem, ki bi delnice, nepremičnine in drugo premoženje prodali po 15 letih lastništva. Zdaj je ta doba 20 let.
Stopnja dohodnine za dohodke od najemnin naj bi se znižala s sedanjih 27,5 odstotka na 15 odstotkov, delež normiranih stroškov, ki jih finančna uprava prizna pri ugotavljanju davčne osnove od najemnin, pa naj bi se znižal s 15 na 10 odstotkov. V letu 2018 je po podatkih vlade nekaj manj kot 97 tisoč zavezancev od najemnin plačalo dobrih 53 milijonov evrov davka. Vlada predlaga, da bi zavezanci po novem imeli na voljo možnost, da bi dohodke od kapitala lahko vključili v letno odmero dohodnine, če bi to želeli.
Davčne ugodnosti tudi za delodajalce
Nove olajšave vlada predlaga tudi v predlogu sprememb zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Delodajalci naj bi za zaposlene z deficitarnim poklicem lahko uveljavljali olajšavo v višini 45 odstotkov plače. Kateri poklici so deficitarni, bo po besedah ministra Širclja določeno v pravilniku, ki ga bo podpisal skupaj z ministrom za delo. Za zaposlitev mlajših od 25 let bo olajšava še za deset odstotnih točk višja kot spodbuda, da bodo ostali v Sloveniji.
V predlogu sprememb zakona o DDV vlada predlaga, da izročitev računa kupcu ne bi bila več potrebna. Prodajalec bi bil dolžan izročiti račun le kupcu, ki bi to zahteval oziroma če kupi izdelek z garancijo in račun velja kot garancija. Utaj DDV se po besedah Andreja Širclja ni treba bati, saj se bo račun v vsakem primeru evidentiral v blagajni.
Če bodo poslanci sprejeli predlog vlade, kmetje ne bodo več obvezni zavezanci za DDV. To bodo lahko le tisti, ki bodo to želeli biti. Predvidena je ukinitev oprostitve plačila DDV za nakup izdelkov majhne vrednosti (do 22 evrov) prek spleta iz držav, ki niso članice EU.
Če bodo sprejete predlagane spremembe zakona o dohodnini, se bo po besedah finančnega ministra v proračun nateklo za okrog 276 milijonov evrov manj. To luknjo bo pokrila višja gospodarska rast, zato stabilnost javnih financ ni ogrožena, zagotavlja Andrej Šircelj.
Odhodki še vedno močno naraščajo
Fiskalni svet meni drugače. "Negotovost glede vzdržnosti javnih financ se s tem povečuje, saj se predvideva krčenje javnofinančnih prihodkov v obdobju, v katerem se krepi verjetnost za prevlado zunanjih dejavnikov, ki bodo večali obremenitev proračuna, kot so zelo verjetno postopno zaostrovanje denarne politike, večanje javnofinančnih pritiskov zaradi demografskih sprememb in stroški zelenega prehoda," opozarja fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun. Ob tem še ponavlja, da se veča tudi verjetnost, da bi lahko dolg sektorja države zaradi teh dejavnikov na dolgi rok postal nevzdržen.
Načrtovane davčne spremembe niso bile vključene v nedavno predstavljeni srednjeročni javnofinančni okvir. Tudi zato ni jasno, na kakšen način se bo predvideni izpad javnofinančnih prihodkov financiral. "Vlada tudi ob najavi reforme ni transparentno pojasnila, kako namerava pokriti kratkoročni izpad javnofinančnih prihodkov in kakšni naj bi bili oziroma bi morali biti makroekonomski učinki, na podlagi katerih se na srednji rok pričakuje povečanje davčnih prihodkov kot posledica davčne reforme," pravi fiskalni svet. Ob tem opozarja na še vedno visoko rast odhodkov proračuna, ti so se v štirih mesecih v povprečju medletno povečali za več kot eno četrtino.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
