Megla kot zgaga in blagor

Preden se vam oči povsem zameglijo, lahko rečemo še kakšno o megli. Marsikaj smo že povedali, a ob poplavi vsega, kar nam zadnje čase polni glavo, bo morda kaj od spodaj zapisanega zvenelo kot novo in zanimivo. Megla je lahko že sama po sebi zanimiva. Kar pomislite, koliko čudovitih prizorov ste bili deležni prav zaradi megle. Ali pa, koliko lepih fotografij, nekatere so prav čarobne – če ne bi bilo megle, bi bilo vse bolj običajno. Igra svetlobe na meglenih plasteh, meglena odeja, iz katere štrlijo drevesa ali pa samo hribi.{api_embed_photo_L30}725723{/api_embed_photo_L30}

Ja, megla ni samo brezoblična sivina, ki je imamo precej v teh dneh. Običajno nad seboj skriva sončno vreme. Po drugi strani nam vzbuja občutek utesnjenosti, brezizhodnosti, morda, da je zrak onesnažen, kar pa ni vedno res, tak je lahko tudi ob sončnem vremenu. Jeseni in pozimi, ko nam sonce lahko prijetno ogreje prostore, megle seveda ne maramo. Še posebno, ker v tem času lahko traja najdlje. Če bi bila samo zjutraj in bi potem prepustila svoje mesto soncu, najbrž ne bi imeli kaj dosti proti njej, tako pa nam krade poživljajočo svetlobo in toploto. Poleti pa je lahko pravi blagor. Spomnim se letošnjega poletja, ko je v vročem in suhem obdobju nekajkrat nastala megla. Rastline je poživila jutranja rosa, dnevna vročina pa je zaradi megle nekoliko kasnila, ne bi je zamenjal za nobeno jasno jutro z zgodnjim sončnim vzhodom in pripeko, ki bi se začela že po deveti uri dopoldne.

Pri nas je daleč najpogostejša tako imenovana radiacijska megla. Nastaja v jezerih ohlajenega zraka, če je ta dovolj vlažen oziroma če se zrak dovolj ohladi. In ponoči se ohlaja zaradi energijskih izgub – tla sevajo energijo v obliki elektromagnetnega valovanja v infrardečem območju valovnih dolžin. Po fizikalnih zakonih izguba energije povzroči znižanje temperature. Ohlajajo se predvsem tla in neposredno nad ohlajenimi tlemi se potem ohlaja tudi zrak. Če to ohlajevanje traja dlje, se lahko plast ohlajenega zraka precej odebeli. Seveda pa ne sme pihati, kajti veter sproti premeša in razredči tanko plast ohlajenega zraka tik nad tlemi z zrakom iz okolice in zato se zrak mnogo manj ohladi. Podobno je v oblačnih nočeh, kajti oblaki prestrežejo večino infrardečega sevanja, ki ga oddajajo tla, in sevajo nazaj ter s tem preprečijo energijsko izgubo. Ker je torej nočno ohlajevanje zraka in z njim nastanek megle posledica sevanja, radiacije, tako meglo imenujemo radiacijska. Ta megla seveda ne oddaja nobenega škodljivega sevanja, da ne bi prišlo do kakšne nove teorije zarote.