Mednarodno pravnico onemogočila lastna vlada. Kako Janšev zaničljiv tvit komentira dr. Vasilka Sancin?

Slovenska mednarodna pravnica, predstojnica Katedre za mednarodno pravo in profesorica na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Vasilka Sancin, minuli petek, kot smo v Večeru zaradi vseh okoliščin predvidevali že aprila, ni bila izvoljena za še en štiriletni mandat v Odboru Združenih narodov za človekove pravice. Sedanji mandat se ji izteče s koncem letošnjega leta.

Kdo je kriv, smo jo povprašali včeraj, ko je ravno bila na poti v Ženevo, kjer bo danes sodelovala na predzadnji seji Odbora: "Kot sem dejala, ko ste me za reelekcijo spraševali že pred meseci, je nominacija po izteku roka, 6. aprila letos, teoretično sicer še bila možna. Toda o njenem sprejemu se je moralo nato na dan volitev - torej v petek, tik pred glasovanjem o kandidatih - izreči še vseh 173 držav pogodbenic. Glede na to, da je bila zaradi blokade prejšnje vlade, mojo nominacijo mogoče vložiti šele 2. junija, ko jo je dan prej potrdila šele nova vlada, volitve pa so bile razpisane za 17. junij v New Yorku, je odgovor na dlani."

Zmanjkalo časa

Takole je Sancinova za Večer opisala volitve: "Na volitvah nas je bilo na koncu 17 kandidatov za 9 mest. V dneh tako rekoč tik pred volitvami sem v New Yorku brez predaha sestankovala z vsemi 173 državami pogodbenicami, saj brez predstavitve kandidata v živo zanj zagotovo ne bodo glasovale. To je nujna sestavina vsakega kandidacijskega postopka. Vse države so mi druga za drugo z velikim obžalovanjem razlagale, da imajo tako pozno zvezane roke. Podpore so pač že pred mojo nominacijo pisno obljubile drugim kandidatom. Iskreno jim je bilo izjemno žal, saj bi sicer zagotovo predlagale podporo meni. Prepoznale so, da imam poleg izjemnega doprinosa k Odboru, tudi edina med kandidati sposobnost zagotoviti stabilnost pri delovanju Odbora in institucionalni spomin. Bila sem namreč med vsemi kandidati edina iz vodstva odbora, ki bi lahko nadaljevala s članstvom. Zato je rezultat, dobila sem 49 glasov, resnično odličen. Izjemno cenim podporo in priznanje, ki so mi jo države pogodbenice izkazale kljub nemogočim okoliščinam."

Janez Janša je medtem na družabnem omrežju zaničljivo napisal, da vas je prihitel tudi kandidat Azerbajdžana. Vaš komentar? "Kandidata Azerbajdžana je njegova vlada nominirala 21. decembra lani. Očitno je celo vlada Azerbajdžana sposobna državotvornih odločitev, tudi ko gre za vprašanja človekovih pravic. Več ni treba dodati."

Blokada na vladi

Spomnimo, kajti o tem škandalu je Večer pisal prvi. Slovenske pravnice aprila začuda nismo našli na uradni spletni strani odbora med nominiranimi kandidati. Ko smo jo povprašali, ali po koncu njenega prvega mandata, ki se izteče s tem letom, ne bo več kandidirala, nam je zgrožena povedala, da njeno kandidaturo pravzaprav blokira Janševa vlada. Za kandidaturo se je bila odločila pravočasno, toda tedanja vlada njene kandidature ni podprla. Ministrstvo za pravosodje je 23. februarja objavilo javni razpis za zbiranje kandidatur. Nanj se je prijavila le Vasilka Sancin, njena kandidatura pa je brez kakršnegakoli obrazložitve obtičala v vladni proceduri. Tudi Večerova vprašanja na vlado, zakaj postopka ne dokončajo, so ostala brez odgovorov.

Kandidaturo Sancinove je na svoji prvi seji vlada pod vodstvom Roberta Goloba lahko potrdila šele 1. junija. Tako je imela za promocijo svoje kandidature le okoli dva tedna časa, medtem ko so nekateri kandidati zase že lahko lobirali celo od konca preteklega leta. Škandal z nepodporo Sancinovi je morda podoben lanskemu, ko se Janševa vlada ni hotela seznaniti z imenovanjem Tanje Ferk Eler in Mateja Oštirja za evropska delegirana tožilca. Toda takrat je veter naredila tudi Evropska komisija v Bruslju. Oba sta bila novembra le imenovana, čeprav je vlada hitela zatrjevati, da zgolj začasno.

Delajo brezplačno

Osemnajst članov odbora, ki svoje delo opravljajo pro bono, torej neplačano, je izvoljenih, ko vsak dobi podporo dveh tretjin 173 držav članic oziroma pogodbenic Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, kar je 115 držav. Povejmo še, da bo odbor zelo verjetno imel pomembno vlogo tudi, ko gre za hude kršitve človekovih pravic v Ukrajini. Nikakor ni razumljivo, da se je Slovenija pod prejšnjo vlado sama ustrelila v koleno, saj je vendar trdila, kako da so človekove pravice prioriteta slovenske zunanje politike. Nato pa je slovenskim strokovnjakom v najvišjih mednarodnih telesih na tem področju preprečila možnost nadaljevati delo.