Majda Širca:" Naj bo naš cilj prostor brez sovražnih mej"

Ob državnem prazniku, vrnitev Primorske matični domovini, ki ni sicer ni dela posti dan, praznujemo pa ga 15. septembra, je bila danes v Ankaranu osrednja slovesnost ob 73. obletnici vrnitve Primorske matični domovini. Slovesnost z naslovom Skupaj, pred odprtim morjem je bila v Vojašnici slovenskih pomorščakov v Ankaranu, zaradi priporočil NIJZ ob nevarnosti z okužbo s koronavirusom, pa je potekala brez gledalcev. Slovesnosti se je udeležil predsednik republike Borut Pahor, slavnostna govornica pa je bila nekdanja kulturna ministrica Majda Širca. Slovesnost je bilo mogoče spremljati v neposrednem prenosu RTV Slovenija, glavni organizator pa je bil Zveza združenj borcev za vrednote NOB Ankaran. V njenem imenu je spregovorila Darinka Vovk. Po slavnostnih govorih je sledil kulturni program. 
Praznik je spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. S tem se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Mirovna pogodba je sicer pod Italijo umestila Benečijo, Rezijo, Gorico in Kanalsko dolino. Tako je izven slovenskih meja, v Italiji ostalo še 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.

Več sodelovanja in medsebojnega vzpodbujanja 

"V kratkem bomo ponosno in slovesno obeležili dva zelo važna in okrogla jubileja. Konec letošnjega leta se bomo spominjali 30. obletnice plebiscita, na katerem je slovensko ljudstvo odločilo ustanoviti neodvisno in samostojno države. Sredi prihodnjega leta pa bomo slavili ustanovitev samostojne Republike Slovenije, verjetno najpomembnejšega, najbolj prelomnega trenutka v vsej naši zgodovini. Primorce nas je zgodovinska usoda po prvi svetovni vojni proti naši volji pahnila izven okvirjev matičnega naroda. Upor proti fašizmu in partizanski boj pa sta nas po naši volji po drugi svetovni vojni vrnila v skupno domovino.Gledano z zgodovinske razdalje se zdi, kot bi se skoraj vse prejšnje stoletje z vsemi spremembami ozemeljske celovitosti Slovenije, od Primorja do Prekmurja, pripravljalo na poznejšo ustanovitev lastne države. Dejstvo pa je, da gredo zasluge za to številnim generacijam slovenskih domoljubov, ki so razumeli duh svojega in prihajajočega časa. Ko zremo v našo prihodnost, stojimo na njihovih ramenih," je povedal Pahor. Dejal je še, da moramo skupaj upati in verjeti, da bodo naši otroci in njihovi otroci živeli v miru in blaginji. "Zato je naša odgovornost, da krepimo vse tiste demokratične in državotvorne vrednote, ki so gradnik take obetavne prihodnosti. Moramo si prizadevati za vsestranski razvoj naše ožje in širše domovine Slovenije in EU. Sicer pa sam pogrešam več sodelovanja in medsebojnega spodbujanja. Med nami je vse preveč nestrpnosti in celo sovraštva. To ni prihodnost, ki je obetavna in vendar to lahko spremenimo," je še dodal Pahor.

V zgodovino se je treba obračati z vso strokovnostjo in odgovornostjo

Osrednja govornica Majda Širca pa je je opozorila, da se zgodovino rado obrača, potvarja, jo poenostavlja in prilagaja dnevno političnim potrebam, "tudi do te mere, da smo letos celo slišali, da naj bi narodni dom v Trstu zažgali kar Slovenci sami". Banalnost zla je tisto, s čimer se po besedah Širce soočamo danes. "Zato se je treba v zgodovino ozirati z vso strokovnostjo in odgovornostjo, jo razumeti, predstavljati, arhivirati, sicer tvegamo nove zločine, zločine spozabe. Spozaba, umik zgodovinskega spomina in nadomeščanje tega s priročnim dnevno političnim videnjem preteklosti pomeni amputacijo naših identitet, osebnih in narodovih," je poudarila Širca. Poudarila je tudi, da ž pridobljeni demokratični standardni niso samoumevni, tudi na področju javne besede in svobode izražanja. "Če bomo jutri padli v medijski mrk, se bomo znašli v nadzorovani stvarnosti z zlomljenimi javnimi mediji, ki so porok odprte družbe. Če bomo rezali podporo kulturi, jo blatili in jo podcenjevali, češ da je nepotreben strošek in v breme lokomotivi na kateri parazitira, bomo jutri ostali brez duše," je še dodala Širca. "Naj bo naš cilj brezmejnost. Prostor brez sovražnih mej. Prostor hrepenenja brez mej. In prostor brez boleče zgodovine zaradi napačnih mej," je svoj govor zaključila nekdanja kulturna ministrica Majda Širca.