Ministrstvo za zdravje so v torek obiskali lobisti družbe Pfizer, ki so tam predstavili svoj program razvoja protivirusnega zdravila za covid-19, a na ministrstvu, ki ga vodi Janez Poklukar, podrobnosti sestanka javnosti ne razkrivajo.
"Slovensko zdravstvo sledi najsodobnejšim trendom razvoja medicine na vseh področjih, tudi pri zdravljenju bolezni covid-19. V posvetu s stroko iščemo najsodobnejše oblike zdravljenja, da bi bilo breme bolezni čim manjše," pojasnjujejo v zvezi s sestankom. "Podjetje nam je podalo splošne informacije glede razvoja njihovih zdravil na tem področju. Dodatnih informacij zaradi klavzule o zaupnosti ne moremo pojasnjevati," so še zapisali. Tudi pri Pfizerju so skopi z informacijami. "Naši pogovori z vladami so zaupni in trenutno je še prezgodaj za izmenjavo informacij o morebitnih pogodbah o nakupu produkta, ki je še v fazi razvoja," je vse, kar so odgovorili na naše poizvedovanje o sestanku.
Isti dan so ministrstvo obiskali predstavniki še ene ameriške korporacije, gre za družbo Merck Sharp & Dohme (MSD) ki prav tako razvija zdravilo za covid-19, a tudi podrobnosti s tega sestanka niso znane. Obe zdravili, s katerima po cepivih tekma med farmacevtskimi velikani prehaja na področje zdravil, sta predvideni v obliki tablet.
Odlašati s cepljenjem zaradi tablet je tvegano
"Zdravila bodo prišla prav za bolnike, ki sami ne proizvajajo protiteles. To so bolniki, ki so zdravljeni s kortikosteroidi, citostatiki in imunosupersivi. Tudi za tiste, ki niso bolni, imajo pa oslabljen imunski sistem," pojasnjuje Štrukelj, ob tem pa opozarja, da je tvegano, da bi tisti, ki se nočejo cepiti, čakali na zdravilo. Do takrat se bomo namreč, kot pravi, že vsi srečali z delta različico koronavirusa pa tudi z drugimi različicami. "Med hospitaliziranimi je en cepljen na 20 necepljenih. To razmerje nam da vedeti, da je cepivo izjemno učinkovito. Tudi velika večina umrlih zaradi covida-19 ni bila cepljena. To je tako jasen argument v prid cepljenju, da bi ga moral vsak razumeti."
Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo pojasnjuje, da bi ti zdravili lahko prišli na trg že decembra letos ali januarja drugo leto, saj bi lahko bili prvi, ki bi šli v fazo registracije pri Evropski agenciji za zdravila, če bo tretja faza kliničnega preizkušanja pozitivna. Nobeno od teh zdravil se torej še ne proizvaja. "Molnupiravir družbe MSD deluje kot ene vrste analog nukleinskih baz in se vgradi v virusno RNA, s čimer prepreči replikacijo virusa. Pfizerjevo zdravilo pa je inhibitor, zaviralec virusne proteaze. Na ta način blokira tudi multiplikacijo virusa," pojasnjuje Štrukelj razliko med zdraviloma. Na vprašanje, ali bi lahko zdravilo proizvajali tudi v sodelovanju s katerim od lokalnih farmacevtskih podjetij, Štrukelj odgovarja, da je to zelo verjetno.
Proizvodnjo mora odobriti EMA
"Gre za dogovore med farmacevtskimi družbami. Pri nas bi lahko recimo proizvajali zdravilo v obratu v Lendavi, a bi moralo v tem primeru priti do dogovora med Lekom, Sandozom, Novartisom in proizvajalcem zdravila. Prav tako se to ne tiče pristojnosti vlade, temveč Evropske agencije za zdravila. Za vsako proizvodno enoto farmacevtskega podjetja je namreč treba izvesti inšpekcijski pregled. Tega naredi Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke ali pa po pooblastilu katera koli druga evropska agencija za zdravila," pravi Štrukelj. Pojasni še, da bi lahko država s subvencijami pomagala pri zagonu proizvodnje zdravila samo do neke mere. "V Evropski uniji je to področje natančno določeno, podpora države posamezni družbi pa je zelo regulirana."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
