
Število okužb iz dneva v dan narašča. Samo včeraj so ob 2805 PCR-testih potrdili 508 okužb. Slovenija bo po evropskem semaforju kmalu obarvana rdeče. Ali to pomeni, da lahko pričakujemo zaostrovanje ukrepov?
"Število okužb narašča tako, kot je bilo pričakovati glede na precepljenost, upoštevanje ukrepov in prisotnost delta različice. Trenutno je še vedno največje število okužb pri mlajši populaciji, torej pri tistih, pri katerih ne pričakujemo težjega poteka bolezni. Svetovalna skupina v tem tednu ne bo predlagala zaostrovanja ukrepov. Mnenja smo, da sistem PCT, če se bo izvajal tako, kot je zastavljen, omogoča ob večjem številu okužb v populaciji normalno delovanje večjega dela dejavnosti in izvajanje storitev."
Kdaj bo zaostrovanje ukrepov kljub pogoju PCT potrebno?
"Ko bomo prišli do tega, da bo treba omejevati druge zdravstvene dejavnosti v bolnišnicah, bo treba širiti sistem PCT tudi na druge dejavnosti in povečati frekvenco testiranja, ki je zdaj enkrat tedensko."
Bo posodobljeni semafor ukrepov temeljil na številu hospitaliziranih covidnih pacientov?
"Evropski center za nadzor bolezni je v svojo shemo kot kriterij poleg absolutnega števila okužb uvrstil tudi zasedenost bolniških postelj, zato tudi pri nas razmišljamo, da bodo v jesenskem oziroma četrtem valu pri zaostrovanju ukrepov odločilne bolniške postelje - število bolnikov s covidom-19, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo in intenzivno terapijo."
Kolikšen je naš bolnišnični maksimum, do katerega ne bo omejen dostop do zdravljenja tudi drugim bolnikom?
"Naš sistem bolnišničnega zdravljenja je bistveno bolj obremenjen kot v drugih evropskih državah, ker je pri nas število postelj, zlasti na intenzivnih terapiji, bistveno nižje. Brez zmanjševanja programa v drugih zdravstvenih dejavnostih smo sposobni oskrbeti 200 bolnikov na običajnih oddelkih in okoli 50 v intenzivnih enotah. Potem nujno sledi omejevanje drugih programov."
Od odgovornih velikokrat slišimo, da nas čaka težka, če ne najtežja jesen. Zakaj, če je polovica prebivalstva cepljena in če imamo PCT-sistem?
"Sistem PCT je funkcionalen le, če ga upoštevamo vsi, torej uporabniki različnih storitev pa tudi njihovi ponudniki, sicer je povsem nesmiselno, da ga imamo. Potrebno je sodelovanje vseh, ker sistem ni namenjen omejevanju, ampak da ostanejo številne dejavnosti, ki smo jih morali lani zapirati, kljub temu da imamo povečano številu okužb, odprte. Enako velja za šole. Te lahko ostanejo odprte le, če bomo spoštovali pogoj PCT na način, da bodo sodelovali tako zaposleni kot učenci in dijaki s samotestiranjem. Pa tudi tako, da bomo v službo in šolo hodili le zdravi, ob najmanjših znakih prehlada in drugih simptomih je treba ostati doma, se samoizolirati in opraviti testiranje."
"V tem trenutku je pomembno, da imamo čim manj ljudi, ki bi zaradi covida potrebovali bolnišnično oskrbo"
Do odprtja šol je še en teden. Kako si razlagate odpor do sistema PCT v določenih okoljih, ne nazadnje tudi med starši in zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju?
"Tega ne razumem, še posebno zato, ker smo celo minulo zimo poslušali, kako se morajo učenci in dijaki vrniti v šolske klopi. Da se lahko varno vrnejo v učilnice, predavalnice in da tam tudi ostanejo, torej da ne zbolevajo in da niso potrebne karantene, je treba nekaj narediti. Poskrbeti moramo za varnost tako zaposlenih kot šolajočih se. In to nam omogoča sistem PCT. Ta odpor mi je nerazumljiv! Če hočemo funkcionirati, moramo nekaj spremeniti, in spremenimo lahko le tako, da se bolj varno obnašamo; upoštevamo nefarmakološke ukrepe - razdalja, maske, razkuževanje, higiena kašlja, prezračevanje - in s tem skrbimo tudi, da PCT-sistem čim bolj funkcionira. Če se zaposleni v vrtcih in šolah cepijo, s tem ščitijo sami sebe pred okužbo, hkrati pa s tem ščitijo otroke do dvanajstega leta, ki se ne morejo cepiti."
Komu še svetujete, naj se cepi?
"Vsekakor je dobro, da se cepijo vsi starši, ki imajo otroke v vrtcu in šoli. Na ta način ne bodo vnašali okužb v domače okolje, otroci ne bodo zbolevali in jim ne bo treba v karanteno. Obenem pa je dobro, da se cepijo vsi tisti, ki imajo možnost težjega poteka bolezni, to so vsi starejši od 50 let, tisti, ki imajo pridružene kronične bolezni, in navsezadnje tudi vsi drugi, saj s tem zmanjšajo tveganje za širjenje okužbe in preprečujejo nadaljnje mutacije virusa, ki nastajajo."
Brezplačnih testov za samotestiranje v lekarnah še ni
Čeprav se že čez en teden začne novo šolsko leto, v tem trenutku dijaki in učenci zadnjih treh razredov osnovne šole v lekarnah še ne morejo dvigniti testov za samotestiranje. Razlog: pogovori med ministrstvom za zdravje in Lekarniško zbornico o tem, na kakšen način jih bodo lahko šolarji in dijaki dobili, še vedno potekajo. A na ministrstvu za zdravje pravijo, da bodo testi najkasneje v ponedeljek, 30. avgusta, že na voljo v lekarnah, komplet petih testov pa naj bi bilo mogoče dobiti s predložitvijo zdravstvene izkaznice. V lekarnah pa, četudi bo dogovor v teh dneh dosežen, dvomijo, da bi lahko tako hitro priskrbeli teste. Vlada namreč pogojuje, da bo pokrila strošek nabave testov le do 2,5 evra za test. V lekarnah sicer imajo nekaj testov na voljo, a so ti nabavljeni po bistveni višji ceni. V Lekarnah Ljubljana, denimo, je trenutno mogoče kupiti test za samotestiranje za 8,5 evra oziroma komplet petih testov za samotestiranje za 34,50 evra. Tako so si dijaki, ki ta teden opravljajo maturo, če so se iz preventivnih razlogov želeli samotestirati, ta test morali kupiti.
Ameriška študija je pokazala, da je učinkovitost cepiv Pfizer in Moderna pri različici delta le 66-odstotna. Kaj to pomeni za obvladovanje širjenja virusa?
"Ti cepivi sta 66-odstotno učinkoviti pri preprečevanju blagih oblik okužbe, še vedno pa sta 90-odstotno učinkoviti pri preprečevanju težjih okužb, torej takšnih, ki terjajo bolnišnično obravnavo. In to je tisto, kar je za nas v tem trenutku pomembno - da imamo čim manj ljudi, ki bi zboleli za hudo obliko bolezni, ki bi terjala bolnišnično oskrbo, saj bomo le na ta način lahko še naprej tudi drugim pacientom zagotavljali diagnostične preiskave in obravnavo v bolnišnicah. Seveda pa je treba ob vsem tem - in to velja tudi za cepljene - spoštovati ukrepe, kot so nošenje maske, distanca ter higiena rok in kašlja."
Kdaj pa lahko tudi drugi, ne le kronični bolniki, pričakujemo odobritev tretjega, poživitvenega odmerka cepiva?
"Nekatere države že svetujejo poživitveni odmerek, osem do devet mesecev od primarnega cepljenja, predvsem za tiste, ki imajo dejavnike tveganja za težji potek bolezni, in za zaposlene v zdravstvu in socialnem varstvu. V tej smeri potekajo razprave tudi pri nas. Velika verjetnost je, da se bo pri nas tretji odmerek kmalu svetoval za vse cepljene osem do devet mesecev po primarnem cepljenju."