Zveza lastnikov gozdov Slovenije praznuje 20 let delovanja, v katerih se je iz stanovske povezave razvila v enega ključnih sogovornikov pri oblikovanju gozdarske politike v Sloveniji. Ob jubileju poudarjajo, da je njihovo poslanstvo ves čas jasno - zastopanje aktivnega, odgovornega in strokovnega gospodarjenja z gozdovi ter povezovanje lastnikov po vsej državi.
V dveh desetletjih je Zveza lastnikov gozdov Slovenije prerasla v pomembnega sogovornika države in stroke ter v mrežo, ki združuje več kot 20 lokalnih društev. Ta predstavljajo stičišča znanja, izmenjave izkušenj in dobrih praks, pri delu pa Zveza tesno sodeluje tudi s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS). Kot poudarjajo, je njihovo delovanje temeljilo predvsem na zagovoru aktivnega gospodarjenja z gozdovi – redni negi, pravočasnem poseku, obnovi po ujmah in skrbi za dolgoročno stabilnost gozdov. Pomemben del njihovega dela je bil tudi vpliv na zakonodajo. "Sodelovali smo pri vseh ključnih spremembah gozdarske zakonodaje in pogosto preprečili rešitve, ki bi lastnikom otežile gospodarjenje. Utrdili smo tudi načelo, da se o lastnikih ne odloča brez njih," poudarjajo v Zvezi, kjer se sklicujejo tudi na nekdanjega predsednika Rajka Štefaniča.
Več kot lastniki bi morala narediti država
Slovenski gozdovi so v veliki meri zasebni – približno 79 odstotkov jih je v zasebni lasti, več kot 400.000 ljudi pa je lastnikov gozdov. Povprečna posest je majhna, okoli 2,7 do 3 hektarje, kar po njihovem pomeni, da je povezovanje lastnikov ključno za učinkovito upravljanje gozdov. V združenju je sicer 2000 članov, gre predvsem za lastnike večjih površin.
Predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije Rok Sedminek opozarja, da je ključen izziv prihodnosti predvsem v sistemskih pogojih gospodarjenja z gozdovi. "Bolj kot lastniki menimo, da bi morala glede gospodarjenja gozdov več narediti država. Potrebovali bi manj birokracije in več spodbujanja lesa za kurjavo, gradbeništvo in predelavo. To je v resnici naša edina surovina, ki pa je ne znamo izkoristiti. Večino surovine prodamo v tujino, dodano vrednost pa ustvarijo drugje," poudarja Sedminek.
V času energetske negotovosti v Zvezi posebej izpostavljajo les kot domač, obnovljiv in strateško pomemben vir energije. Po njihovem mnenju je bila lesna biomasa predolgo zapostavljena, čeprav predstavlja pomemben del trajnostne energetske prihodnosti.
Opozarja tudi na strukturne spremembe med lastniki gozdov. "Težava je, da se starost lastnikov povečuje. Veliko je manjših lastnikov, ki so ostareli ali pa imajo gozd le na papirju in sploh ne vedo, kje ga imajo. Država bi morala v teh primerih bolje ukrepati in lastnike razbremeniti," pravi.
Staranje gozdov in ujme kot vse večji izziv
V Zvezi opozarjajo, da slovenski gozdovi postajajo vse bolj ranljivi. V zadnjih letih se soočajo s pogostimi ujmami, sušami in napadi podlubnikov, hkrati pa se povečuje delež starejših, manj vitalnih gozdov. Sedminek opozarja, da stanje ni naključno: "Že desetletja posekamo le približno polovico letnega prirastka. Zaradi tega so gozdovi manj odporni, sanitarni posek pa trajno presega tretjino, kar je največ med sosednjimi državami."
Med odprtimi vprašanji ostajajo tudi lastniške pravice in uporaba gozdov. Lastniki imajo po njegovih besedah v praksi pravico predvsem do lesa, medtem ko so druge rabe gozdnega prostora pogosto deljene z drugimi obiskovalci gozda. "Kar se tiče nabiralništva in vožnje po gozdovih se delajo velike škode. Zakonodaja obstaja, a se ne izvaja. Inšpektorjev je premalo. Po covidu se je situacija še poslabšala. Bolj kot kaznovanje bi bila ključna vzgoja gozdnega bontona," poudarja Sedminek.
Ob 20-letnici delovanja v Zvezi poudarjajo, da bo prihodnost slovenskih gozdov odvisna predvsem od tega, ali bo država skupaj z lastniki znala vzpostaviti bolj spodbudno okolje za aktivno, strokovno in trajnostno gospodarjenje – ter ali bo les končno prepoznan kot strateška surovina z visoko dodano vrednostjo.
