Datum 21. avgust 2016 19:50
Čas branja 3 min
Ko so se pred dvema letoma začele kazati strašljive dimenzije ledene katastrofe, so strokovnjaki svarili, naj bo sanacija gozdov po žledu kar se da hitra in temeljita, sicer bodo smrekove gozdove opustošili še lubadarji. Skupaj z izjemno ugodnim vremenom za razvoj teh žuželk se zdaj dogaja točno to. Lubadar je v slovenskih gozdovih samo letos povzročil za okoli 45 milijonov evrov izgube, boj proti nevarnosti pa je počasen in okoren. Lubadar za zdaj ogroža predvsem gozdove na Notranjskem in Gorenjskem, največ dreves pa so zaradi lubadarja odkazali za posek v ljubljanski izpostavi zavoda za gozdove. Že lani je bila škoda zaradi lubadarja v Sloveniji vredna 100 milijonov evrov, v povprečju pa so lastniku gozda ličinke lubadarja odžrle od 250 do 300 evrov zaslužka.
Jošt Jakša
Tudi lubadar je lahko priložnost
Da je les naše največje bogastvo, ni puhlica ali kak reklamni slogan. Po podatkih ARSO predstavlja v kolaču obnovljivih virov Slovenije lesna biomasa 50 odstotkov, sledi ji voda, ki pa ima omejitve pri izrabi, zato predstavlja v shemi naravnih bogastev le 35 odstotkov, in sicer v hidroenergetski obliki. A največji naravni kapital, ki ga ima poleg vode Slovenija, je že vajen mačehovske obravnave. Če smo Slovenci eden prvih narodov z razvito gozdarsko stroko in še danes po svetu uporabljajo gozdarske metode naših gozdarjev, smo v tranziciji ta znanja zanemarili, gozdove pa prepuščamo zaraščanju in zdaj še lubadarju.
Subvencionirana plastika
Slovenija ima vrhunske raziskave na področju lesarstva, preboj je bil narejen pred kakimi petimi leti. Industrija je sledila šele pred kakim letom, pravi Pohleven in doda: "Cerarjeva vlada je naredila prekretnice, ni pa to dovolj. To je samo konec agonije, ne pa razvoj, ki bi ga moralo lesarstvo doživljati." Država namreč še vedno preveč spodbud namenja umazani industriji in onesnaževalcem, namesto da bi zagotovila enakovredne pogoje tudi lesnopredelovalni industriji, ki ne bremeni okolja s strupenimi izpusti. Lep primer je novela zakona o varstvu okolja, na katero je državni svet izglasoval veto, a so jo poslanci, kljub temu da uvaja popuščanje pri nadzoru umazane industrije, kasneje sprejeli. "V ceni vreče cementa bi morala biti zaračunana tudi cena onesnaženja, ki je bila povzročena pri izdelavi tega cementa v Anhovem ali Zagorju. Tako pa vsi državljani plačujemo škodo, ki so jo pri izdelavi naredili okolju. Seveda je zato lahko cement tako poceni in posledično les izpade drag. Dokler bomo dajali odpustke, celo subvencije, umazani industriji, bomo pribežališče umazane industrije sveta in Evrope. Če to popravimo, les ne bo cenejši, bo pa cement dražji, ker bodo upoštevani vsi stroški izdelave. V Avstriji so to obrnili in njihova lesna industrija cveti, mi pa smo podpirali kurjenje lesa, namesto porabo lesenih materialov," še primerja Pohleven.