Miha Raičevič
Profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Bogomir Kovač je prepričan, da to pomeni ponovitev akcij, ki smo jih videli ob privatizaciji banke NLB. "V hipu, ko je jasno, da je prodaja banke v nekem političnem trenutku morda vprašljiva ali je kakorkoli mogoče na notranjem političnem trgu pridobivati politične točke z delno odložitvijo, se potem pričenjajo običajno pet minut pred dvanajsto takšne politične igre," opozarja.
Zelo možen scenarij je po njegovih besedah ta, da bodo na preloženi seji odločevalci na ravni SDH ugotovili, da kljub temu niso mogli priti do končnega sklepa in bodo odločanje preložili na skupščino. To pa pomeni, da bo o tem na seji odločala vlada. Ta bo verjetno poskušala pridobiti na času in maksimalen domet tega je, da bo prodaja preložena. In s tem bomo navzven pokazali, da ne vemo, kako ravnati, saj iz preteklosti po Kovačevih besedah izhaja, da bo tako dosežena in izsiljena cena nižja.
Kovač je tudi ocenil, da nihče izmed potencialnih kupcev, to sta ameriški sklad Apollo in madžarska banka OTP, nista brez težav. Pri madžarski banki vidi strateške težave, pri skladu pa težave, povezane s koncentracijo.
V takšnih situacijah se po Kovačevem mnenju znajdemo, ker nimamo vseskozi jasnega političnega stališča. Pri tem poudarja, da se tudi vlada premierja Marjana Šarca ni postavila na nasprotno stališče. Seveda bi morala v tem primeru bitko dobiti z določenimi argumenti v Bruslju. In konec februarja, ko je bila v Sloveniji na obisku evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager, se vlada ni zoperstavila ali vsaj problematizirala prodaje Abanke. Čeprav je bila komisarka povsem jasna, da Bruselj to pričakuje.
Profesor Kovač poudarja, da iz strateškega vidika za Slovenijo Abanke ni smiselno prodati. To pa bi morala država po njegovem mnenju že zdavnaj tudi povedati. Pojasnjuje, da je zgodba o prodaji banke povezana s sanacijo bančnega sistema leta 2013.
Potrebno je kaj več od izjave za na gasilsko veselico
"Dve učni uri ob prodaji NLB in Nove KBM smo že imeli. Kot vidite v dolini šentflorjanski učne ure ne veljajo, ker za oslovskimi klopmi sedijo isti ljudje ali pa njihovi politični kolegi. V tem se mi zdi, da je osrednji problem. Danes plana B ni. Je samo plan A s črtico, ki je že preigrana zadeva, kako nekaj odložiti. Kaj pa pomeni ta odlog? Ta odlog pomeni samo nižjo ceno," ponovno opozarja Kovač.
Sejo odložili zaradi ...
Nadzorni svet SDH bi moral namreč na današnji seji odločati o prodaji Abanke. V sporočilu za javnost je predsednica nadzornega sveta SDH Karmen Dietner zapisala, da so sejo preložili na sredo"z namenom temeljite proučitve delovnega gradiva, ki je bilo članom NS SDH in zunanjim vabljenim na seje NS SDH poslano ob sklicu izredne seje NS SDH v petek ponoči".
Dodali so, da "obsežno delovno gradivo poleg končnega predloga za prodajo predstavlja vsebinsko podlago za odločitev o prodajnem postopku Abanke".
Abanko mora sicer država prodati do 30. junija. Ta rok je Sloveniji zaradi državne pomoči banki leta 2013 postavila Evropska komisija.
A po tem, ko so novinarji Televizije Slovenija poročali o številnih domnevnih nepravilnostih med sanacijo bank, je premier Šarec tvitnil, da bi moral SDH razmisliti o nadaljevanju postopka za prodajo Abanke, pri tem pa je še dodal, da "zlasti ne vprašljivim skladom". Ocenil je tudi, da so bile prakse tedanje Evropske komisije "močno nenavadne".
{twitter}https://twitter.com/sarecmarjan/status/1137016594138353665{/twitter}
Danes je o prodaji Abanke Šarec govoril tudi v parlamentu, ko je odgovarjal na poslansko vprašanje Anžeta Logarja (SDS).
