
V četrtek so v laboratorijih Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) opravili 1606 covid testov, na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo okoli 1950. Gre za rekordne številke, kajti število testiranj se povečuje. Princip testiranja je že od začetka epidemije enak, v vzorcu aparature iščejo delce nukleinske kisline, ki so lastne samo virusu SARS-CoV-2, a molekularni testi terjajo visoko usposobljen kader, vrhunsko laboratorijsko opremo in čas. Med laično javnostjo pa se pojavljajo tudi očitki o koristi testiranj, saj je na podlagi testa težko določiti, ali je človek ne le okužen, ampak tudi kužen.
"Test nam pove, da je v vzorcu prisotna nukleinska kislina virusa. Test ne more odgovoriti na vprašanje, ali je nukleinska kislina v človeških celicah, kjer se virus razmnožuje, ali je sestavni del popolnega virusa, ki lahko povzroči okužbo, oziroma ali so to samo ostanki virusne nukleinske kisline. Novim spoznanjem o obnašanju virusa stroka zato nenehno prilagaja način ukrepanja in trajanje ukrepov, kot so trajanje karantene, čas, ko se po preboleli okužbi lahko vrnemo na delo ...," odgovarja Tjaša Žohar Čretnik, direktorica NLZOH.
Ko ni simptomov, test ne reši ničesar
Na trgu je že več kot 800 testov namenjenih diagnostiki covida-19. Med njimi je največ molekularnih testov, torej takih, ki jih uporabljajo slovenski laboratoriji, sledijo testi za določanje specifičnih protiteles. Najmanj je antigenskih testov, torej tistih "s črtico". Trenutno je v prodaji vsaj 30 antigenskih testov z oznako CE-IVD, a preverjanja so še v teku in za zdaj razen navedb proizvajalcev in preverjanja v lastnih laboratorijih ni podatkov o njihovi zanesljivosti. "Njihove analitske sposobnosti so slabše od molekularnih testov in s prav vsemi je tveganje za lažno pozitivne in lažno negativne rezultate večje. Odločitve o uporabi praviloma močno omejuje majhnost vzorcev, na katerih so proizvajalci preverili zanesljivost svojega testa. Če se odločitev za uporabo takšnega testa vendarle sprejme, je treba zelo natančno določiti, v katerih primerih se lahko uporabi.
V Sloveniji takih še ne uporabljamo, ker testi, ki smo jih doslej preverjali, niso dali zadovoljivih rezultatov. Največji problem je, ko bolnik ne kaže sumljive klinične slike ali je celo brez znakov bolezni. V takšnih primerih nobeden od testov ne rešuje situacije."
Pri starostnikih, ki so jih urgentno pripeljali v UKC Maribor, nato pa se je okužba razširila na osebje, ter drugih urgentnih odločitvah bi veliko tveganje lahko preprečili hitri testi, torej testi po sistemu nosečniških. Gre za antigenske teste. Vsaj tam, kjer situacija terja hitro odločanje, bi lahko hitri in zanesljivi testi veliko pripomogli k pravim odločitvam, vsaj kot prvo sito, pravi Roman Jerala, ki je z ekipo na Kemijskem inštitutu tudi pripravil enega takih testov. Kljub temu za zdaj vsi covid testi v Sloveniji potrebujejo laboratorij in čas, a slovenski laboratoriji so hitri, pravi Žohar Čretnikova. "Vsekakor si vsi želimo testa, ki ima najboljše analitične zmogljivosti in je hkrati hiter. Takšnih testov še nimamo. Bi pa želela poudariti, da laboratoriji v Sloveniji molekularno preiskavo na prisotnost virusa SARS-CoV-2 še vedno izvedemo znotraj 24 ur in beležimo enega najboljših pretočnih časov v mednarodnem prostoru," poudarja Žohar Čretnikova.
Nujno je tudi, da o uporabi testov odločijo pristojni strokovnjaki in ne posamezniki, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov menijo, da področje obvladajo, še poudarja direktorica. Pravi namreč: "Zaradi lažno pozitivnega rezultata lahko osebo, ki nima bolezni, zdravimo med resnično pozitivnimi in jo izpostavimo do mere, ko lahko zboli in tudi umre, odredimo karanteno osebam, ki je ne potrebujejo, po nepotrebnem testiramo kontakte, sprejemamo nepotrebne organizacijske ukrepe, uporabljamo zaščitno opremo, ki sicer ne bi bila potrebna. Zaradi lažno negativnega rezultata pa osebe, ki ima bolezen, nismo pravilno prepoznali, gibanje ji ne bo omejeno, gibanje ne bo omejeno njenim tesnim kontaktom, sprejeti ne bodo vsi potrebni ukrepi, zdravili jo bomo med negativnimi in povzročili vdor v t. i. belo cono z vsemi posledicami, kot so okužbe ljudi iz kontaktov, izločanje zdravstvenih delavcev iz delovnega procesa in celo zaprtje oddelkov in ustanov."