Konec januarja je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 91.499 brezposelnih, kar je 4216 oseb ali 4,8 odstotka več kot decembra, v primerjavi z januarjem 2020 pa je bila brezposelnost višja za 11.658 oseb ali za 14,6 odstotka. Koronakriza je najbolj prizadela mlade in manj izobražene, še posebej ženske, je pokazala analiza Vpliv epidemije covida-19 na trg dela v državah EU, ki jo je konec lanskega leta objavil urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Večina držav uvedla skrajšani delovni čas
Številne države so sicer sprejele vrsto ukrepov za ohranjanje delovnih mest, a so se podjetja na krizo navkljub temu odzvala tudi z zmanjševanjem števila zaposlenih. Med prvimi so delo izgubili tisti, ki so imeli pogodbe o zaposlitvi za določen čas, večinoma so to bili predvsem mladi. Brezposelnost pa je močno porastla tudi med manj izobraženimi, kar je posledica tega, da je koronakriza najbolj prizadela dejavnosti z visokim deležem zaposlenih z nizko izobrazbo. Poleg tega imajo manj izobraženi tudi zelo skromne možnosti dela od doma. Najmanj je epidemija prizadela starejše zaposlene v starostni skupini od 55 do 64 let. V Sloveniji, ki ima že vrsto let eno izmed najnižjih stopenj delovne aktivnosti starejših, se je ta celo povečala, medtem ko je v državah EU ostala na isti ravni kot v letu 2019.
Januarja 11.658 ali 14,6 odstotka več brezposelnih kot lani
"Sprejeti ukrepi so se med državami sicer razlikovali, vendar je šlo v večini držav za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Številne države so omogočile skrajšanje delovnega časa tudi na nič ur, kar je primerljivo z ukrepom čakanja na delo, kot ga poznamo tudi pri nas," pojasnjuje avtorica raziskave Alenka Kajzer iz Umarja. Študije učinkov shem subvencioniranja skrajšanega delovnega časa kažejo, da so imele tovrstne sheme pomembno vlogo že pri blaženju ekonomskih in socialnih posledic svetovne gospodarske in finančne krize leta 2009 in tako tudi zdaj.
Kako so se novim razmeram prilagajala podjetja
"Delodajalci so se najprej odzivali z zmanjševanjem obsega začasnih zaposlitev in uporabo ukrepov za ohranjanje delovnih mest. Ker so začasne zaposlitve razširjene bistveno bolj kot med drugimi starostnimi skupinami prav pri mladih, je to vplivalo na njihovo nadpovprečno prizadetost v obdobju začetka epidemije," pojasnjuje Kajzerjeva. Poleg mladih je tako v EU kot v Sloveniji v času epidemije izgubilo zaposlitev največ nizko izobraženih. Ne le zaradi tega, ker delajo v panogah, ki jih je kriza najbolj prizadela, ampak tudi zato, ker njihovega dela ni mogoče opravljati od doma, kar so delodajalci v času epidemije in omejevanja socialnih stikov veliko bolj uporabljati kot pred tem. In pri porastu brezposelnih z nizko izobrazbo Slovenija med državami EU izstopa, še posebej pri ženskah z nizko izobrazbo, ki delajo v trgovinah, prometu, gostinstvu, turizmu in osebnih storitvah. Torej v panogah, ki jih je epidemija najbolj prizadela.
Delodajalci so se najprej odzivali z zmanjševanjem obsega začasnih zaposlitev. Te so najpogostejše pri mladih.
Nizko izobraženi so izgubili službe tudi zato, ker njihovega dela ni mogoče opravljati od doma.
Pri porastu brezposelnih z nizko izobrazbo Slovenija med državami EU izstopa, še posebej pri ženskah z nizko izobrazbo, ki delajo v trgovinah, prometu, gostinstvu, turizmu in osebnih storitvah.
Delovna aktivnost starostne skupine od 55 do 64 let se je v Sloveniji celo povečala.
Še najmanj so koronakrizo občutili starejši zaposleni. V povprečju EU delovna aktivnost starostne skupine od 55 do 64 let kaže, da je ostala podobna kot v letu 2019. Tudi v Sloveniji, ki ima že vrsto let sicer eno izmed najnižjih stopenj delovne aktivnosti v tej starostni skupini. Celo povečala se je.
"Na povečanje je vplivalo več dejavnikov. Tako staranje prebivalstva kot postopno uvajanje višje upokojitvene starosti s spremembami pokojninske zakonodaje iz leta 2013 in višjih spodbud za daljše ostajanje v delovni aktivnosti, ki so začele veljati z lanskim letom (40 odstotkov bodoče pokojnine k plači, če delaš po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev, op. p.). Pa tudi manjša izpostavljenost starejših začasnim oblikam dela, ki so jih delodajalci prve močno zmanjšali zaradi upada povpraševanja," pojasnjuje Kajzerjeva.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
