Komisija za medicinsko etiko je ob ideji za plačljivo zdravljenje tistih bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje zaradi covida-19 in niso cepljeni - to je pred dvema tednoma omenila predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović -, izrazila stališče, da se je treba vzdržati ukrepov, ki ne bi zmanjševali epidemijske razdvojenosti, temveč bi jo poglabljali. Kljub temu podpirajo vse zakonite ukrepe za omejitev epidemije.

V trenutnih razmerah, ko je po njihovem mnenju "omajana družbena solidarnost", obremenjenost zdravstvenega sistema in osebja pa visoka, "je vsakršna solidarnost, tudi zdravstvena, vzajemna vrednota z globoko humanitarno vsebino", so se oglasili.

"Zato ob vseh necepljenih, ki zaradi hude oblike covida-19 potrebujejo bolnišnično zdravljenje, ne smemo pozabiti, da se je ob velikih epidemijskih obremenitvah naših bolnišnic znatno zmanjšala dostopnost do njihovih storitev drugim bolnikom, ki prav tako potrebujejo zdravstveno pomoč in ki bi jim jo bilo v večji meri moč zagotoviti z višjo precepljenostjo," so zapisali.

Dodajajo, da s trajanjem epidemije narašča nestrpnost tako do omejitev kot necepljenja, odločitev za cepljenje pa da je povezana z odnosom posameznika do lastnega in družbenega zdravja. "Ob dejstvu, da pri nas s prostovoljnim cepljenjem ni mogoče zagotoviti zadostne precepljenosti in solidarnost družbe ostaja tako na zdravstvenem kot na medosebnem področju še naprej resno omajana, komisija za medicinsko etiko podpira vse zakonite preventivne javnozdravstvene ukrepe, s katerimi je epidemijo mogoče učinkovito omejiti." 

Na ministrstvu za zdravje so se na Beovićevo odzvali takoj - da bi plačilo zdravljenja necepljenih bolnikov s covidom-19 povzročilo nesorazmerne posledice v dostopnosti do zdravstva.