
Čas praznikov - od velike noči naprej - je letos prestreljen z globalno zdravstveno krizo in njenimi vidnimi in stranskimi učinki. Razsežnosti se nam, ko gremo v Sloveniji proti dvema mesecema epidemije, sestavljajo v razbit, še ne docela razumljiv mozaik. Ta v času, ko so se skoraj čez noč ustavljali naša življenja, javni servisi in podjetja, ko so se prekinili medčloveški stiki, neprizanesljivo izrisuje podobe prihodnosti.
Še pred meseci se nam je ta zdela bistveno bolj pregledna, predvidljiva, četudi so zadnja leta naplavila nacionalistične populiste in druge politične odklone, a virus je udaril še bolj vseobsegajoče. Potisnjeni v "novo realnost", v marsičem nepovratno, se nismo znašli le na križišču zgodovine, na katerem mnogi vidijo priložnost za preurejanje družbenih odnosov v liberalnih demokracijah. Dozorelo je spoznanje, da bo covid-19, ki ga je v globaliziranem svetu težko krotiti, ostal za nedoločen čas. Nouriel Roubini, tisti ekonomist, ki je napovedal finančni zlom leta 2008, je zapisal, da bo zdajšnja kriza oblike "I". To bo "zdrs prek roba", ki bo zahteval drugačno ekonomsko in še kakšno politiko. Kam bomo splezali iz brezna? Nemčija, naš najpomembnejši zunanjetrgovinski partner, napoveduje največjo povojno recesijo. Turizma jutri si še ne znamo čisto predstavljati. Vemo, da bo digitalizacija dobila nesluten pospešek. Kakšno bo šolstvo? Kaj bo z delovnimi mesti, že tako zaznamovanimi z leti ekonomskega neoliberalizma?
Maj je tudi naš mesec