Bergamo. Na robu zmogljivosti. Odpadanje operacij. Iz bolnišnic znova prihajajo alarmantna sporočila zaradi pritiska zdaj že četrtega vala okužb s koronavirusom, ki že skoraj dve leti hromi naša življenja. Pustimo, da imamo že skoraj leto dni cepivo, s katerim bi širjenje virusa lahko omejili. Čeprav se precepljenost po polžje le viša, smo še daleč od tega, da bi to lahko pomenilo varnost za cepljene in necepljene ter skorajšnjo vrnitev v predepidemično realnost. Pa nima smisla odpirati nove razprave o temi, ki pri nas tako močno razdvaja ljudi.
Poleg vse večje nestrpnosti se je med ljudmi v tem času žal nakopičilo tudi vse več zdravstvenih težav, ki so v imenu obvladovanja epidemije potisnjene na rob. Kdo ve koliko let bo minilo, preden bodo na agendo ministrstva za zdravje prišle anomalije, zaradi katerih nihče ne umira, četudi pestijo številne. Med njimi otroke, ki so zaradi korone že tako ali tako utrpeli hud udarec. Najprej z zaprtjem šol in družbeno izolacijo, kar se že kaže v pomanjkljivem znanju in naraščajočih psiholoških stiskah. Poglabljajo pa se tudi njihove težave v zobozdravstvu. Danes otroci na obravnavo pri ortodontu čakajo tudi po deset let.
Kakšne bližnjice zato poskušajo ubirati starši, si ni težko predstavljati. In na koncu so seveda na slabšem spet tisti, ki nimajo ne le ekonomskega, temveč tudi socialnega kapitala, da bi si po zvezah pridobili hitrejšo napotnico. Sistem je več kot očitno neučinkovit in zastarel. Ob taki čakalni dobi se zato ni hvaliti, da smo edina država, ki otrokom v celoti plača ravnanje zob. Naval na ortodonte je seveda večji kot nekoč tudi zato, ker je estetika pomembnejša kot kadarkoli. A v imenu lepotnih idealov so ljudje pripravljeni tudi vse bolj odpreti denarnico. Zato se zdi edina smiselna pot, da tistim, ki jim krivi zobje ne povzročajo pomembnih zdravstvenih težav, ortodont izstavi račun. Saj ne nazadnje tudi ravnanje nosu, če gre zgolj za estetiko, ni zastonj.
Res bodo tako lahko do lepšega nasmeha prej prišli spet tisti, ki si bodo to lahko plačali. A kot smo ugotovili, je že zdaj tako. In ob javnem dolgu, ki ga država brez zavor povečuje in je že preko 80 odstotkov BDP-ja, ter zdravju usodnejših posledicah epidemije, kot so denimo vse zamujene diagnoze in posledično napredovane oblike resnih bolezni tipa rak ali srčno popuščanje, bo še dolgo razumljivo, da se bo denar za zdravstvo najprej vlagal v tista žarišča, ki bodo (še bolj) gorela tudi po pogašenem požaru koronavirusa.
Zato je po svoje hvale vredno, da se sami akterji na področjih, ki jih trenutna situacija ne zmore prepoznati kot najurgentnejša za popravilo, odločajo za takšne in drugačne pritiske na odločevalce. Vrnitev koncesije priljubljene ortodontke je namreč razumeti kot protest in pritisk na ZZZS, naj vendarle posodobi svoj sistem plačevanja storitev. Četudi ima v ozadju podjetje najbrž ekonomsko računico, saj želi doseči plačevanje svoje tehnologije nevidnih zobnih aparatov. Škoda pa, da se za otroke tokrat ne oglasijo še starši, ki po drugi strani tako glasno nasprotujejo maskam in testiranjem svojih potomcev. Kaj jih bo bolj zaznamovalo - maske proti koroni ali skriti nasmehi zaradi krivih zob?