Kmetje od podražitev hrane nimajo nič: Protest vedno bližje

Medtem ko se hrana na trgovinskih policah draži, kot se ni že več desetletij, kmetje opozarjajo, da od podražitev nimajo nič. Živilska podjetja se sicer sklicujejo na zvišanje minimalne plače, dražjo distribucijo, embalažo pa tudi surovino, a kmetje podražitve zaradi njihovih surovin odločno zavračajo.

"Povprečne maloprodajne cene moke, kruha, mesa, mleka in mlečnih izdelkov ter drugih živil na koncu verige sicer rastejo, vendar slovenski kmetje in zadruge tega ne občutijo, saj tudi dobiček ostaja na koncu verige," so zapisali pri Zadružni zvezi Slovenije. Dobiček bi po njihovem mnenju morali prerazporediti tudi med kmete in slovensko podeželje. "Tako stanje lahko ima namreč veliko večje posledice, kot si mislimo, saj slovenskega kmeta sili v prodajo preko meja. Vprašanje je torej povsem na mestu - bo slovenski potrošnik na trgovinski polici v prihodnosti še imel možnost izbire lokalnega porekla hrane," še pravijo.

​Pod hudimi pritiski živilske industrije

"Krivda, da se hrana draži, zagotovo ni na strani kmetov," je odločen tudi prvi sindikalist med kmeti Anton Medved. "Drži, da so surovine vse dražje na svetovnih trgih, a slovenski kmet je še vedno v manjvrednem položaju. Tem svetovnim trendom glede odkupnih cen ne sledimo. Pri nas kmet še vedno dobi manj za surovino, kot država za to isto surovino pobere davkov," je dejal.

Kmetje so tudi pod hudimi pritiski živilske industrije. Po Medvedovih besedah so pogosta tudi izsiljevanja. "Večkrat slišimo, kako se je svinjsko meso podražilo. Ampak, ali veste, kaj delajo klavnice? Ko je prašič težak toliko, da spada v prvo kategorijo, zavlačujejo z odkupom. Kupijo ga potem, ko to težo preseže in pade v drugo kategorijo in je odkupna cena nižja," razlaga Medved.

Če krompir ni bil vreden nič, je podražitev logična

Tudi tam, kjer so se odkupne cene nekoliko zvišale, te še vedno ne pokrivajo proizvodnih stroškov, še menijo kmetje. Hkrati so se namreč bistveno bolj zvišali stroški krmil, reprodukcijskih materialov, energentov in škropiv. Glede krompirja, ki se je v prvi polovici tega leta najbolj podražil, za kar za 15 odstotkov, pa Medved razlaga, da so ti odstotki lahko tudi zavajajoči in jih je treba dati v kontekst. "Če je bila odkupna cena krompirja lani le pet centov, je čisto normalno, da se je zdaj dvignila. Vedeti moramo, da so bile lani cene katastrofalne in da krompirja sploh ni bilo mogoče prodati. Ker krompir ni bil vreden nič, je torej povsem logično, da je zdaj dražji," je dejal.

Po drugi strani je zdaj na prodaj mladi krompir, ki ima tako ali tako že v osnovi višjo ceno. "Drži, da je letos odkupna cena mladega krompirja nekoliko višja. Lani je v tem času bila okoli 50 centov, letos pa je trenutno med 60 in 65 centi," je dejal Mirko Jenko, predsednik Združenja pridelovalcev krompirja. "A letos krompir tako kot drugi pridelki zamuja. Cene nihajo ves čas, tako da je to težko primerjati. Kakšna bo usoda letošnjega pridelka, pa prav tako ne vemo," je še dejal.

Treba je spremeniti razmerja

Zaradi vedno večjega odstopanja med proizvodnimi stroški in odkupnimi cenami kmetijskih pridelkov so kmetje vedno bolj nezadovoljni. Sledilo bi lahko množično opuščanje kmetijstva, če se stvari ne bi izboljšale. Kmetje zato že nekaj časa razmišljajo o protestu. Anton Medved zatrjuje, da so zdaj že zelo blizu tega. "Naslednji korak je nujen. Treba je spremeniti ta razmerja. Če bi tako ostalo, bi to lahko bilo usodno za slovensko kmetijstvo in podeželje," še pravi.