Rozmari Petek
Rozmari Petek
Od zgodovinskega dne, 3. septembra, ima tudi Slovenija svojo vez z vesoljem. Tega dne ob 3.51 po našem času je iz Francoske Gvajane po več preložitvah končno poletela raketa Vega 16, ki je v sebi nosila prva slovenska satelita. Že to je zgodovinski dosežek. Drugi dosežek je, da sta oba brez poškodb prestala odcepitev od rakete - da turbulentna pot v orbito ni zmotila njunih občutljivih optičnih sistemov. Tretji dosežek so podatki, ki jih že in jih še bosta pošiljala domov: iz njihovega preučevanja bodo izšli novi dosežki in nove želje po slovenskem osvajanju vesolja.
Trisat je nanosatelit, torej zelo majhen
Zaradi velikega pomena, ki ga visoko nad nami ustvarjata mikro- in nanosatelit, so v vitanjskem Centru Noordung v minulem tednu pripravili posebno srečanje, ki mu je sledila okrogla miza z vprašanjem, kje v vesolju smo in kam gremo od tod naprej, predvsem v smeri tržnega potenciala slovenske razvojne industrije. Zlasti slednjega si veliko obeta gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki že leta podpira projekt izstrelitve slovenskih satelitov v vesolje, za to misijo je gospodarsko ministrstvo primaknilo tri milijone evrov. Običajno občinstvo pa si želi najbolj vedeti in razumeti, kaj ta satelita v vesolju sploh počneta. Najprej je treba poudariti, da je že njuna velikost svojevrstna posebnost. Kot je poskušal opisati odgovorni nosilec projekta Trisat doc. dr. Iztok Kramberger, se s sateliti odvija podobna zgodba kot z mobiteli. Najprej smo imeli ogromne, sedaj pa so ravno pravšnji. V vesolje so nekoč pošiljali ogromne satelite, ki so nato bili po 25 let v orbiti, čeprav je tehnologija medtem ogromno napredovala. Trisat pa je nanosatelit, torej zelo majhen. Tehta komaj pet kilogramov; v njegove tri litre prostornine so vgradili naprave, ki so običajno v precej težjih satelitih, v vesolju pa naj bi preživel šest let. Njegov sopotnik na slovenski pionirski poti osvajanja vesolja, mikrosatelit Nemo HD, je nekoliko težji; tehta 65 kilogramov, njegovo življenjsko dobo pa ocenjujejo na tri do pet let.
Vesolje odslej dostopno tudi za študente
A kaj si od njiju lahko obetamo? Kako bosta s svojimi podatki pomagala znanstvenikom na Zemlji? Nemo HD omogoča nov koncept opazovanja Zemlje s kombiniranjem večspektralnih in video posnetkov v realnem času. Drugače, omogoča opazovanje manjših površin z večjo ločljivostjo, zato je uporaben pri opazovanju naravnih virov, kmetijstva, gozdarstva, spremlja naravne nesreče, opazuje dogodke v pametnih mestih … Med drugim je v realnem času zabeležil razlitje nafte s tankerja na morju. Uporabnost Trisata je še odprta tema. "Kamera, ki jo imamo nameščeno na tem satelitu, je edinstvena, tovrstnih kamer še ni. Je zelo specifična, saj deluje v zelo specifičnem spektru, svetlobi, ki je očem nevidna, in lahko jo spremljamo v zelo različnih pasovih, kar pomeni, da se odpirajo ogromne aplikacije na področju onesnaženja, ekologije in tovrstnih procesov, ne nazadnje v kmetijstvu, gozdarstvu. Ko bomo dobili prve slike, se bo začelo pravo raziskovanje. Torej govorimo le o indicih, ampak ker takšnega instrumenta še ni v vesolju, še ne moremo govoriti o kvaliteti rezultatov in o tem, kaj vse bomo lahko počeli," opisuje Kramberger. Velik pomen satelita vidi tudi v tem, da so študenti imeli in še bodo imeli priložnost delati na njem. Tako so spoznali, da je zanje tudi vesolje dostopno. In kdaj bodo dobili prve slike? "Računamo, da nam bo do konca leta uspelo," doda. Postopek, preden v orbiti satelit pripravijo na delo, je namreč precej dolg. Najmanjša napaka pa jih lahko pri tem stane satelita.
Odprlo se je veliko priložnosti
Dolga je bila tudi pot obeh satelitov, preden sta dosegla orbito. Oba so začeli razvijati pred desetimi leti. Mariborčani so med drugim trpežnost svojega satelita preverjali v pospeševalniku švicarskem Cernu. Dokazali so, da je njihov satelit sposoben sam blažiti napake, kar je še ena njegova velika prednost. Tudi Nemo HD ima za sabo trnovo pot, polno upanja in razočaranj, pripoveduje dr. Tomaž Rodič iz Centra odličnosti Vesolje-SI. "Že leta 2013 smo mislili, da smo s prototipom že zelo blizu cilja, a realnost je bila drugačna. Kot pri igri človek, ne jezi se, smo se morali vedno znova vračati na začetek," opisuje Rodič. Sedaj so kandidati za novo misijo M5, ki bo opazovala izbruh gamažarkov. "Odprlo se nam je veliko novih priložnosti. Sedaj ima naša ekipa polno dela," doda. Mariborčani pa medtem že gradijo novi slovenski satelit Trisat R.
