Damijan Toplak
V obdobju, ko so zaposleni v času koronakrize prejemali krizne dodatke in v povprečju manj trošili, so se jim nabirali prihranki. Temu pritrjujejo zadnji četrtletni podatki Banke Slovenije, da so se slovenskim gospodinjstvom v zadnjem letu finančna sredstva s 54 milijard evrov povečala na 56,5 milijarde evrov ali na blizu 27 tisoč evrov na posameznika v povprečju. Še vedno se krepijo bančne vloge, ki so v preteklem letu z 21,3 poskočile na 22,9 milijarde evrov. Od tega zneska imajo državljani 90 odstotkov v domačih bankah, pri čemer je 72 odstotkov vlog na vpogled, ki praviloma niso obrestovane. So pa se s 14,2 na 14,6 milijarde evrov v zadnjem letu povečale obveznosti gospodinjstev in presežek finančnih sredstev nad obveznostmi se je tako z 39,9 okrepil na 41,9 milijarde evrov, od dvomilijardnega povečanja je zgolj presežek v bankah večji za 1,1 milijarde evrov in bo verjetno v drugem letošnjem četrtletju še višji.
Posameznik v Sloveniji ima v povprečju 27 tisoč evrov finančnih sredstev
Padci tečajev so za vlagatelje priložnost
Ob ničelnih obrestnih merah posamezniki iščejo naložbene priložnosti tudi z vlaganjem v vzajemne sklade, kjer so navkljub temu, da obdobje koronavirusa še zdaleč ni mimo, a ob velikih finančnih injekcijah različnih centralnih bank točke skladov dokaj visoko. Januarja in februarja je bil priliv sredstev v sklade skupno 52,2 milijona evrov, sledil je marec in razglasitev epidemije in pričakovan 25,5-milijonski odliv sredstev, a od aprila do konca junija je bilo v vzajemnih skladih spet za 21,3 milijona evrov več vplačil kot izplačil. Ob koncu junija je bilo v slovenskih vzajemnih skladih upravljanih 2,9 milijarde evrov premoženja.
Zlato na rekordnih vrednostih
V kriznih oziroma negotovih časih velja zlato za varno pribežališče finančnih vlagateljev. Takrat njegova vrednost običajno raste in trenutno je za unčo zlata (31,1 grama) treba odšteti skoraj rekordnih nekaj več kot 1800 ameriških dolarjev, kar je četrtina več kot pred pol leta in približno 65 odstotkov več kot pred petimi leti. Podobno visoke vrednosti, med 1800 in 1900 dolarji za unčo, je imelo zlato le še v letih 2011 in 2012.
Brez impulzivnih odločitev
Tudi na Triglav Skladih, kjer so konec junija upravljali z 980 milijoni evrov 140 tisoč vlagateljev in imeli s 34,1 odstotka vodilni delež med DZU-ji, opažajo, da je za njimi in njihovimi vlagatelji dinamično obdobje tako z vidika nihanj na kapitalskih trgih kot z vidika vpliva, ki so ga nihanja imela na vlagatelje in njihove naložbene odločitve. Dejavnost je od marca do konca junija beležila neto odlive, kar pa se ni zgodilo pri njih. "Zanimivo je, da se zaradi koronakrize obnašanje vlagateljev ni bistveno spremenilo. Večja nihanja na trgih še vedno povzročijo čustveni odziv na razmere, saj je v takih trenutkih težko ohraniti distanco in racionalnost. Nihanja so in bodo, saj je to zakonitost kapitalskih trgov in edina stalnica. Pomembno nam je, da z ustrezno podporo vlagateljem pomagamo, da ne sprejemajo impulzivnih odločitev, ki so navadno čustveni odziv na neko kratkoročno negativno situacijo na trgih. Vlagateljem pomagamo racionalizirati situacijo, jih spomniti na dolgoročni naložbeni cilj, ki ga imajo. Vse statistike kažejo, da imajo odzivi na kratkoročna nihanja na trgih po pravilu negativen vpliv na končni rezultat varčevanja. Vsi vlagatelji niso enaki, a se zvišujejo finančna pismenost ter razumevanje naložb in zavedanje, da je tudi na kapitalskih trgih mogoče preudarno in individualnim potrebam prilagojeno vlagati," poudarijo na Triglav Skladih.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
