Kako v javne zavode vključiti več lokalno pridelane hrane

"Sveža, lokalno pridelana, zdrava in uravnotežena prehrana je za zdravje izjemnega pomena. Še posebej mora to veljati za prehrano v javnih zavodih, kjer se nahajajo najbolj ranljive skupine: otroci v fazi razvoja in odraščanja v vrtcih in šolah, bolni v zdravstvenih ustanovah ter starejši v domovih za starejše občane. Kljub temu da se zdi to popolnoma jasno in bi moralo biti samoumevno, se prav v teh javnih zavodih na krožnikih znajde premalo hrane, pridelane v Sloveniji," je uvodoma dejal predsednik državnega sveta (DS) Marko Lotrič na posvetu o slovenski hrani v javnih zavodih, ki sta ga organizirala komisija DS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Predstavili so nekatere predloge v smeri zagotavljanja več slovenske hrane v javnih zavodih in Katalog živil za javno naročanje, ki so ga pripravili na GZS pa tudi primer dobre prakse.

Ekološki pridelki in živila pogosto dražji

Trenutno javni zavodi skupaj z javnim sektorjem naročijo za več kot 200 milijonov evrov hrane letno. Pri tem se srečujejo z izzivi pri izpolnjevanju zahtev, ki jih prinaša zakonodaja na področju zagotavljanja zadostnih količin ekoloških živil in živil iz shem kakovosti v okviru javnega naročanja. Posebno oviro predstavlja tudi dejstvo, da so ekološki pridelki in živila pogosto v višjem cenovnem razredu, zato jih javni zavodi lahko le občasno vključujejo v svoje jedilnike.

"Zakonske zahteve so jasne, vendar niso vedno uresničljive, ne s finančnega vidika kot tudi ne z možnostjo logističnega zagotavljanja slovenske hrane skozi celo leto," je dejal Lotrič in dodal, da krajše kot bodo logistične poti, bolj zdravo bo okolje in bolj svežo hrano bomo dobili na krožnike. "To je le nekaj dejstev, ki se jih vsi zavedamo, le korake, kako jih bolje udejanjati, moramo premisliti."

Tradicionalni slovenski zajtrk vsak dan

Predsednik komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič je med drugim nanizal spremembe, ki jih je predlagal vladi. Med ključnimi predlogi je dvig deleža lokalno pridelane hrane v oskrbi javnih zavodov. Poleg tega je poudaril potrebo po poenostavitvi sistema javnih naročil, "ki je zaradi obsežne birokracije in pogosto sporne prakse predvsem v prid velikim trgovskim sistemom ter posledično pretežno uvoženi hrani". Predlagal je tudi, da naj v slovenskih javnih zavodih in ustanovah tradicionalni slovenski zajtrk poteka vsak dan in ne le enkrat na leto.

Predsednik GZS - Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Janez Rebec je izpostavil, da slovenski kmetje in živilskopredelovalna industrija ter zadruge ponujajo kakovostno hrano, s certifikati shem kakovosti, a glavni faktor izbire je še vedno cena. Po njegovih besedah tržna pridelava ekoloških živil v Sloveniji ni zadostna. Javni zavodi pa so zavezani izpolnjevati zakonodajno zahtevo po naročanju do 12 odstotkov ekoloških živil in najmanj 20 odstotkov živil iz shem kakovosti, sicer so v prekršku.

Številne prednosti kataloga živil

Pripravo javnega naročila za živila olajša Katalog živil za javno naročanje, ki ga je predstavila Barbara Lončarek z GZS. Trenutno aplikacija omogoča pravilno izdelavo predračuna skladno z zakonodajo javnega naročanja in uredbo o zelenem javnem naročanju ter v realnem času in v odstotkih sporoča dosežene količine ekoloških izdelkov in izdelkov iz shem kakovosti ter doseženo vrednost izločenih sklopov. Nadgradnja kataloga živil v sodelovanju z dobavitelji in drugimi zainteresiranimi strankami (javnimi ustanovami, ministrstvi, upravo za varno hrano ...) lahko pripelje do zmanjševanja uporabe pesticidov, povečanja ekološkega kmetovanja v lokalnem okolju in tudi zagotavljanja konstantne kakovosti in varnosti živil, zmanjšanja količine odpadne hrane in podobno. V letu 2024 se načrtuje razvoj aplikacije v smeri samoocenjevanja najugodnejšega ponudnika na osnovi cene, razdalje, shem kakovosti in statusa ponudnika (ali je proizvajalec ali distributer …).

V Kranju se trend lokalne hrane povečuje

Primer dobre prakse uporabe kataloga živil sta orisala župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec in organizatorka zdravstveno-higienskega režima iz Kranjskih vrtcev Marjeta Podpečan. Župan je izpostavil, da digitalne rešitve že lajšajo prej precej bolj zapletene postopke priprave predračuna za javno naročanje živil. Z zadovoljstvom ugotavljajo, da se trend dobavljene lokalne hrane v javnih zavodih povečuje. Mestna občina si v okviru Projekta za povečanje lokalne prehranske samooskrbe, ki vključuje 12 javnih zavodov iz več občin, kot so vrtci, šole, dom upokojencev, in se tri leta izvaja preko Dinamičnega nabavnega sistema in aplikacije Katalog živil za javno naročanje, prizadeva za vključitev čim več ekoloških živil, živil iz shem kakovosti in lokalno pridelanih živil v prehrano javnih zavodov.

Podpečanova pa je katalog živil označila kot pomoč pri raziskavi trga, ki je bistvena za pravilno pripravo javnega naročila. Kranjski vrtci, ki združujejo 14 dislociranih vrtčevskih enot in v katere je vključenih od 1550 do 1700 otrok, se namreč poslužujejo Dinamičnega nabavnega sistema z uporabo kataloga živil. "Ni mi treba brskati po ponudbah mlekarn, v tem katalogu imam že kar širok nabor artiklov ponudnikov in kmetov, ki so vanj vključeni." Med prednostmi je tako omenila širok nabor artiklov, dostopnih na trgu, in uporabne specifikacije posameznega artikla (hranilna vrednost, alergeni, sheme kakovosti …), zemljevid lokalnih pridelovalcev in kontaktne podatke o ponudnikih, enostavno oblikovanje predračuna (preprosto dodajanje/odstranjevanje artiklov), izračun shem in izločenih sklopov skladno z zakonodajo in uvoz predračuna ter celoletno možnost izboljšav za sledeče javno naročilo.

Udeleženci posveta so se strinjali, da je treba nujno poiskati načine, s katerimi bo prvo merilo pri naročanju v javnih zavodih kakovost hrane, saj bo to med drugim bistveno pripomoglo tudi k obračanju trenda porasta bolezni, povezanih z nezdravo prehrano. Med možnimi koraki v to smer so izpostavili poenostavitev postopkov javnega naročanja ter uvedbo dolgoročnih pogodb med javnimi zavodi in domačimi dobavitelji živil. Poleg tega so še dodali, da je treba zagotoviti tudi ustrezen nadzor nad stalno kakovostjo in varnostjo dobavljenih živil v celotnih verigi.