V Sloveniji je vsak peti prebivalec starejši od 65 let. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije in NIJZ spadajo starejši med najbolj ogrožene skupine za razvoj težje oblike bolezni pri okužbi z novim koronavirusom (SARS-CoV-2).
Pri NIJZ so pripravili splošna priporočila za dodatno zaščito starejših, po katerih naj bi starejši za svojo zaščito čim manj prihajali v stik z drugimi ljudmi. Zanimalo nas je, kako naj dodatno zaščito starejših dejansko izvajamo v različnih vsakdanjih situacijah - pri starejših, ki živijo sami, tistih, ki živijo s svojci, in v primerih, ko starejši potrebujejo pomoč pri negi ali nimajo nikogar, ki bi poskrbel zanje. Zato smo se obrnili na tiste, ki s starejšimi vsakodnevno delajo na terenu, humanitarne organizacije in patronažno službo.
Nasveta za starejše, ki živijo samostojno: fizična izolacija in brezstična predaja
Ne zapuščajte stanovanja, hrano, zdravila in ostale potrebščine naj vam prinašajo svojci in vam jih puščajo na pragu. Pri tem naj ne vstopajo v stanovanje, vse predaje naj se zgodijo brezstično na pragu, lahko strnemo priporočila za starejše, ki živijo sami.
Kaj pa, če razkužila, čistega alkohola ali razkužilnih robčkov nimamo?
"Svetujemo, da se površine dnevno prebriše s toplo vodo in čistili," je priporočila Andreja Krajnc, predsednica sekcije medicinskih sester v patronažni dejavnosti pri Zbornici zdravstvene in babiške nege v Sloveniji.
Po vsakem odpiranju vrat ali prevzemu stvari si dobro umijemo roke z milom. Tudi če imamo razkužila, jih doma uporabljamo v zmernih količinah, priporoči patronažna sestra Jožica Ramšak Pajk, saj bomo drugače po nepotrebnem poškodovali naravno zaščito na koži. Razkužila uporabimo samo takrat, ko smo delali z nečim, kar smo prinesli ali prejeli od zunaj.
"Pravzaprav je virus lahko na vseh stvareh, ki jih prinesemo iz trgovine. Zato bi bilo najboljše vrečko s stvarmi postaviti nekam za tri dni in si potem dobro umiti roke," je povedala Ramšak Pajkova. Ne pozabimo tudi na smeti - starejši naj jih nastavijo na prag, da jih lahko odnesemo, ko jim predamo hrano ali zdravila.
V domovih za starejše v državi je bilo po zadnjih podatkih potrjeno okuženih 137 oskrbovancev in 30 zdravstvenih delavcev.
Največ okuženih je v domovih v Šmarju in Metliki.
Pristojno ministrstvo je podprlo poziv direktorja Klinike Golnik Aleša Rozmana, naj družinski člani, ki to lahko storijo, pokretne svojce vzamejo v domačo oskrbo.
Starejši, ki živijo s svojci: zadržujejo naj se v svojem delu doma
Starejši pogosto še vedno hodijo po opravkih in v trgovine, pove Andreja Krajnc. Ostanejo naj doma, v trgovino in po nujnih opravkih naj gre samo en mlajši član družine. Pri zaščiti starejših, ki živijo s svojci, je samozaščitno vedenje vseh, ki živijo v istem gospodinjstvu, zelo pomembno. Družina naj se čim bolj samoizolira. Vsi nenujni izhodi so odsvetovani vsem članom. Seveda pa problem pri sobivanju predstavlja, da mnogi hodijo v službo, kjer so izpostavljeni okužbam.
Krajnčeva priporoča, da v trgovini nakup zlagamo v razkužen voziček. Šele pri avtomobilu ali zunaj, če smo peš, preložimo nakup v vrečko. Pred tem si razkužimo roke. Doma čim več stvari pustimo izven stanovanja, embalaže ne nosimo v stanovanje. Razkužimo, kar je mogoče, ostalo pa umijemo ali presujemo iz originalne embalaže.
Čas za medsosedsko pomoč
Dobrodošla je tudi medsosedska pomoč. "Za vzpostavitev stika uporabimo domofone ali telefone. Prostovoljce, dobre sosede, naprošamo, da pristopijo do pomoči potrebnih v skladu z navodili stroke, z razdalje, in vse potrebno uredijo na pragu stanovanja. Predaje naj bodo brezstične. Nakup naj odložijo na prag stanovanja, denar ali zdravstvene kartice naj predajo v kuvertah," predlaga Nina Šraj, prostovoljka društva Humanitarček. Iz društev opozarjajo tudi, naj starejši vrat ne odpirajo nikomur razen poznanim in tistim, ki se lahko identificirajo kot predstavniki Rdečega križa, civilne zaščite ali Karitasa, saj se je že pojavilo nekaj poskusov zlorab.
"Naš namen je, da prečešemo teren in stopimo v stik z lokalno skupnostjo, da poiščemo tiste starejše, ki bi lahko ostali sami. Tudi po telefonu preverimo, ali so ljudje v redu. Predvsem ljudje, ki nimajo svojcev. V mestih je še težje, ker se ljudje ne poznajo med seboj," je povedala Andreja Krajnc.
Starejši brez svojcev v bližini: za pomoč in dostavo je mogoče poklicati po telefonu
Zaradi varnosti starejših in prostovoljcev je veliko dobrodelnih organizacij prenehalo delovati na terenu. "Odločili smo se, da stopimo v stik s civilno zaščito, ki je prevzela oskrbo in preskrbo," pove vodja programa Starejši za starejše Rožca Šonc. Svoje uporabnike so vprašali, ali imajo koga, ki bo poskrbel za njih. Če ne, so njihove podatke posredovali civilni zaščiti. "Seveda imamo njihova soglasja, da lahko posredujemo njihove kontakte," doda.
Koordinacijo dela na terenu je prevzela civilna zaščita. "V občinah so se vzpostavili različni načini informiranja lokalne skupnosti," pojasnijo na upravi za zaščito in reševanje. V ta namen so na ravni občin vzpostavljene klicne številke za pomoč. V Mariboru na klicni številki Rdečega križa prostovoljci dežurajo vsak dan, odprte imajo tri telefonske linije. V prvem tednu delovanja telefona so oskrbeli 30 posameznikov, predvsem z materialno pomočjo in dostavo zdravil, je povedal Metod Dolinšek, sekretar območnega združenja Rdečega križa Maribor.
Pri Rdečem križu sicer pričakujejo, da se bodo potrebe po pomoči ob redni pomoči, ki jo izvajajo, zaradi pandemije povečale. Najprej bodo poskrbeli za hrano, zdravila in higienske pripomočke, pojasni Mirjana Jarc z Rdečega križa Slovenije. Oblačil trenutno ne delijo zaradi preprečevanja prenosa okužbe. Prostovoljci Rdečega križa hrano in zdravila predajajo brezstično.
Ključno je, da se starejši zadržujejo v stanovanju, ne hodijo po nakupih in na obiske ter obiskov ne sprejemajo
Pomembno je, da nihče ne ostane povsem sam
