"Slovensko predsedstvo ne more govoriti v imenu Evropske unije glede Afganistana," je v odzivu na izjavo slovenskega premiera Janeza Janše, da EU ne bo odpirala humanitarnih koridorjev, poudaril predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli. Janšo je pozval, naj o tem razpravlja z evropskimi institucijami. "Naše institucije si prizadevajo ugotoviti, kakšna solidarnost bi bila potrebna za vse, ki jih ogroža novi afganistanski režim, in ne le za Afganistance, ki so sodelovali z nami," je Sassoli dejal v nedeljo pozno zvečer v izjavi za italijansko Rainews24 ob robu srečanja v Riminiju. "Premiera Janšo vabimo, naj o tem razpravlja z evropskimi institucijami. Tako bomo lahko sklenili, kakšni naj bodo naši naslednji koraki. Vse države članice se počutimo vpletene v situacijo v Afganistanu in jasno je, da moramo pokazati solidarnost," je dejal Sassoli.
Izjava predsedujočega Svetu EU ni nujno izjava EU
Janša je v nedeljo dopoldne na twitterju zatrdil, da EU ne bo odpirala nobenih evropskih humanitarnih oziroma migracijskih koridorjev za Afganistan. "Ne bomo dovolili, da se ponovi strateška napaka iz leta 2015. Pomagali bomo zgolj posameznikom, ki so pomagali nam med operacijo Nata. In članicam EU, ki varujejo našo zunanjo mejo," je zapisal. Na Sassolijevo izjavo pa je Janša kasneje na twitterju odgovoril, da je na članicah EU, da se odločijo, ali želijo sprejeti še en migracijski val. "Trenutno pa nimamo niti konsenza niti kvalificirane večine, pravzaprav nobene večine sploh glede vprašanja, kaj storiti. In mi že izražamo solidarnost tistim, ki so delali z nami," je še zapisal Janša.
To ni bilo prvo Janševo zunanjepolitično soliranje v vlogi voditelja države, ki predseduje Svetu EU, podobno je storil že v prvi polovici julija, ko je z virtualno udeležbo na forumu iranske diaspore Free Iran World v Parizu in pozivom k preiskavi pomora tedanjih disidentov v Iranu leta 1988, v katero naj bi bil do vratu vpleten novoizvoljeni iranski predsednik Ebrahin Raisi, razjezil ne samo uradni Teheran, ki je na pogovor poklical slovensko veleposlanico Kristino Radej, temveč v zadrego spravil tudi EU. Visoki evropski predstavnik za varnostno in zunanjo politiko Josep Borrell je moral takrat poudariti, da "Janševe izjave nikakor ne predstavljajo stališča EU". Borrell je tedanjemu iranskemu zunanjemu ministru Džavadu Zarifu tudi pojasnil, da lahko ima članica unije svoja stališča o določenih temah, a da ta, četudi ta članica predseduje Svetu EU, ne predstavljajo uradnih stališč EU.
Na zunanjepolitičnem področju uradna stališča EU na ravni voditeljev predstavlja predsednik Evropskega sveta Charles Michel, na ministrski ravni pa visoki zunanjepolitični predstavnik, torej on, je poudaril Borrell. Ob tem je spomnil na podoben primer, ko je madžarski premier Viktor Orban podal izjave glede Kitajske, ter ponovil, da kot takrat tisto ni bilo stališče unije, tudi v primeru izjav slovenskega premierja to ni bilo stališče unije.
Jasna evropska politična hierarhija
"Podobno kot pri zadevi z Iranom gre za vprašanja, ki se nanašajo predvsem na zunanje delovanje in strateške odločitve," zadnje Janševo soliranje glede afganistanskih beguncev vidi politolog dr. Marko Lovec z ljubljanske fakultetete za družbene vede. "Zunanjepolitična vprašanja od Lizbonske pogodbe naprej usklajuje visoki predstavnik za zunanjo politiko, torej Borrell, odločajo pa zunanji ministri. Strateška vprašanja usklajuje stalni predsednik Evropskega sveta, zdaj je to Belgijec Charles Michel, odločajo pa voditelji držav. Predsedujoča država več ne predseduje, ko gre za tovrstna vprašanja. Tudi v okviru predsedovanja so ministri tisti, ki predsedujejo posameznim področjem, premier pa predstavlja predsedujočo vlado kot takšno.
Vprašanje beguncev iz Afganistana po mojem mnenju v prvi vrsti tudi ni vprašanje Sveta za pravosodje in notranje zadeve (JHA) ker gre za vprašanje premeščanja (resettlement) in odmika od obstoječih pravil. Dublinska uredba je v procesu reform, nekatere države, tudi Slovenija, pa nasprotujejo relokaciji oziroma notranjemu prerazdeljevanju med članicami EU, ko prosilci že vstopijo v EU in oddajo prošnjo za azil. Povedano enostavno, premier Janša skuša pokazati, da ima vpliv, ki ga dejansko nima, zato da bi mobiliziral svoje volivce in politiziral, taktika pa ustreza tudi drugim državam s podobnimi interesi na vzhodu Evrope. Vsi omenjeni imajo lahko svoje mnenje o tem, govorijo pa v okviru svojih pristojnosti."
Begunci kot orožje
Toda dejstvo je, da iz Afganistana skuša pobegniti na varno na tisoče ljudi, Združene države Amerike naj bi končale evakuacijo tistih, za katere mislijo, da so vredni sprejema v državo, ki je Afganistan napadla pred slabima dvema desetletjema, do konca avgusta, potem pa se bo begunski val preko Pakistana in Irana verjetno zvalil v Turčijo in naprej proti Evropi. "Begunska kriza traja že desetletje, Afganistanci predstavljajo enega izmed najvišjih deležev med prosilci v tem obdobju, in tako da se ne bo zgodilo nekaj povsem novega," prav Lovec. "Tisti, ki so neposredno sodelovali z zavezniki, so in bodo del sheme premeščanja, tudi Slovenija naj bi jih sprejela pet. Vprašanje pa so ostali. Mislim, da številka glede na obstoječe trende ne bo tako dramatična in gre bolj za dodatni val priseljevanja, ki bi ga lahko afganistanski begunci potegnili s sabo. Hkrati gre za geopolitične igrice režimov na poti v Evropo - Belorusije, ki begunce uporablja kot 'orožje množičnega priseljevanja' (weapon of mass migration) za pritisk ravno preko nacionalpopulističnih voditeljev v Evropi, deloma pa tudi Turčije. V Turčiji je več milijonov beguncev, v gradnji so dodatne ovire, na primer na grško-turški meji, Turčija pa ima od leta 2016 sklenjen dogovor z EU in prejema pomoč. Turčija je in ni varna država, humanitarne razmere niso idealne, hkrati politično izsiljuje. Zato je potreben odločen kolektivni odziv - koga, iz katerih taborišč, kako in katere članice bodo sprejelemale."
Ob tem ne gre pozabiti, da je velik del članic EU tudi v zvezi Nato in so imele svoje vojake v Afganistanu. "Slovenija je bila kot del Nata v Afganistanu dolgo obdobje, bili smo v vojni, neke vrste okupacijska sila, državne institucije so bile vzdrževane od zunaj (kot se je sedaj pokazalo), ljudem smo dali iluzijo izobrazbe in normalnost, zdaj imamo svoj del odgovornosti, da poskrbimo za tiste, s katerimi smo sodelovali in ki ne želijo nazaj v srednji vek. Na tem stoji ali pade podoba EU. Janšo v EU uvrščajo ob bok madžarskemu premierju Orbanu in podobnim, politične taktike, kot je izkazovanje potence z govorjenjem o nacionalizmu in o reševanju stvari, ki sploh niso v pristojnosti nekoga, so znane in so znak dejanske šibkosti. Vlada ima trenutno nizko podporo in Slovenija ni samo njen predsednik vlade." ša pravi Lovec.