Ustavno sodišče je začasno zadržalo zgolj izvrševanje tistih prehodnih določb novele, ki urejajo končno konstituiranje sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS) in posledično drugih novih organov zavoda. S tem je ustavno sodišče zagotovilo, da so v času do končne odločitve urejeni vodenje, poslovanje in nadzor RTVS v obsegu in pod pogoji, ki so določeni v 22. in 26. členu novele, torej da zavod do imenovanja uprave kot vršilec dolžnosti vodi generalni direktor, prav tako direktorja radia in televizije opravljata funkciji vršilca dolžnosti, pri čemer lahko vsi trije opravljajo le tekoče posle.
Predsednica republike podpira novinarje in pričakuje čimprejšnjo končno odločitev
"Odločitev ustavnega sodišča v zvezi z novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) je treba spoštovati. Pomembno je, da odločitev omogoča nadaljevanje postopkov za oblikovanje novega sveta RTV Slovenija. Pričakujem tudi, da bo ustavno sodišče čim prej sprejelo končno odločitev, saj bi predolgo čakanje še dodatno poslabšalo trenutno stanje na javni radioteleviziji," se je odzvala predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Še naprej tudi podpira prizadevanja koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija za ureditev razmer ter avtonomno in neodvisno delovanje Radiotelevizije Slovenija.
Obenem lahko po odločitvi ustavnega sodišča tečejo postopki imenovanja (novih) članov sveta zavoda, pri čemer je ustavno sodišče hkrati zadržalo dokončno uveljavitev nove ureditve.
Odziv Andreja Graha Whatmougha
V. d. generalnega direktorja Andrej Grah Whatmough, ki je bil eden izmed pobudnikov pobude za oceno ustavnosti novele zakona, je zadovoljen z odločitvijo ustavnega sodišča, ki je začasno zadržalo izvrševanje dela novele zakona o RTVS. Pomembno se mu zdi, da si je sodišče z zadržanjem vzelo čas, da vsebinsko ustrezno pretehta argumente. "Seveda upam, da bo tudi na koncu sodišče našim argumentom dalo prav, ampak pustimo sodišču, da samo odloči," je dodal.
Ustavno sodišče je, kot so pojasnili v odločbi, tehtalo med možnostjo nastanka težko popravljivih škodljivih posledic v primeru izvrševanja prehodne in nove ureditve organov vodenja, upravljanja in nadzora RTVS, če bi nato v postopku presodilo, da ta ni skladna z ustavo, in možnostjo nastanka težko popravljivih škodljivih posledic, če bi izvrševanje nove in prehodne ureditve začasno zadržalo, a nato ugotovilo, da je zakon skladen z ustavo. Ugotovilo je, da bi v obeh primerih lahko nastale težko popravljive škodljive posledice, ki se v obeh primerih nanašajo tako na položaje konkretnih posameznikov kot na institucionalno raven.
Odziv Petra Gregorčiča in Mateja Avblja
"Pobudo s predlogom za začasno zadržanje smo vložili predstavniki organov, ki so jamstvo dejanske svobode izražanja RTV Slovenija in njene javnosti. Na ustavno sodišče smo jo vložili, da zavarujemo institucionalno neodvisnost tega javnega zavoda posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Ta pobuda je namreč edino pravno sredstvo, s katerim lahko trenutni oblasti preprečimo samovoljno,
arbitrarno in grobo politično podrejanje RTV Slovenija. Ves čas smo opozarjali, da ta(k) zakon ne more prestati ustavnosodne presoje v nobeni kolikor toliko delujoči ustavni demokraciji, ki je zavezana spoštovanju vsaj minimalnih standardov evropskega prava človekovih pravic, kot ga je v svoji sodni praksi razvilo evropsko sodišče za človekove pravice. Naše ustavno sodišče zato sploh ni imelo druge možnosti, kot da izvajanje dela zakona zadrži," sta v svojem odzivu zapisala prvopodpisani pobudnik za začetek postopka za oceno ustavnosti Peter Gregorčič in avtor pobude Matej Avbelj. In dodala: "Verjameva, da je v pravni državi očitke posameznikom potrebno dokazati in potrditi na sodišču z upoštevanjem vseh procesnih jamstev, ki jih predvidevata naša ustava in evropska konvencija o varstvu človekovih pravic. Z zadržanjem sporne novele zakona o RTV Slovenija je ustavno sodišče storilo pomemben korak v tej smeri. Ta sklep o začasnem zadržanju se nama zdi izjemno pomemben tudi zato, ker preprečuje, da bi v Sloveniji pravo ponovno postalo dekla politike in da bi se pravna država dokončno spremenila v sistem avtoritarnega legalizma."
Ob tem so pojasnili tudi, da novele v celoti ni mogoče zadržati, saj bi začasno zadržanje izvrševanja novele v celoti, torej tudi prehodnih ureditev, povzročilo, da bi bilo začasno ustavljeni vsi postopki konstituiranja novih organov RTVS, ustavljeni pa bi bili tudi vodenje, upravljanje in nadzor RTVS s prehodno ureditvijo, s čimer bi nastala protiustavna pravna praznina.
Odklonilno ločeno mnenje Katje Šugman Stubbs
"Namesto da bi v obrazložitev tehtanja vložili mentalni napor, se večina zadovolji z v bistveni stvari neobrazloženim sklepom ter se navidezno dobrodušno, spravljivo ustavi nekje na sredi s salomonsko ugotovitvijo, da bi škodljive posledice nastale v obeh primerih, če zakon zadržimo ali ne. Za njih so pretehtale neizrečene 'dodatne škodljive posledice'. Kaj sploh je sodišče tehtalo in kako, pa ostaja skrivnost. Takšna opustitev dolžnosti obrazložitve je nedopustna v kateremkoli sklepu ustavnega sodišča, kaj šele pri odločitvi o tako sistemsko pomembnem vprašanju, ki se nanaša na za demokracijo ključno pravico – pravico javnosti do obveščenosti (39. člen ustave)."
"Ugotovljeno stanje v vsakem primeru predvsem terja čim hitrejšo vsebinsko odločitev ustavnega sodišča, zato bo ustavno sodišče takoj nadaljevalo z vsebinsko presojo," so zapisali in dodali, da bodo zadevo obravnavali absolutno prednostno.
Ustavno sodišče je sklep sprejelo s petimi glasovi za proti trem.
V Pravni mreži za varstvo demokracije razočarani: Ni dvoma, da je ljudska volja uokvirjena z ustavno ureditvijo, toda ...
V Pravni mreži za varstvo demokracije so nad odločitvijo ustavnega sodišča razočarani, "saj je zadržalo začetek veljavnosti ureditve, s katero se je bila politika v redkem zgodovinskem trenutku pripravljena odreči svojemu popolnemu vplivu nad javno radiotelevizijo".
"Ustavno sodišče je s svojo odločitvijo do določene mere pritrdilo etatističnemu pogledu na državo in
družbo, po katerem so institucije plen vsakokratne oblasti. V ničemer ni upoštevalo, da se s politično podreditvijo, ki je bistvo stare ureditve, izvotljuje pravica javnosti do obveščenosti; s trenutno konkretizacijo te podreditve pa se nepovratno vsakemu od nas krši človekova pravica do obveščenosti, posledično pa se rušijo temelji demokracije," nadaljujejo.
"Ni dvoma, da je v ustavni demokraciji tudi ljudska volja uokvirjena z ustavno ureditvijo, zdi pa se, da je ustavno sodišče s popolno ignoranco referendumske odločitve (v sklepu je ni omenilo niti enkrat) spregledalo, da javnost politično podreditev javne RTV razume kot poseg v svojo ustavno pravico do obveščenosti. Javnost je na referendumu jasno izrazila stališče, da trenutni strankarskopolitični način upravljanja javne RTV ne zagotavlja v zadostni meri izvrševanja njene pravice do obveščenosti," med drugim še navajajo v Pravni mreži.
Kako so glasovali?
Delno zadržanje novele zakona o RTV podpira pet ustavnih sodnikov, trije pa so proti. Proti so glasovale sodnice Neža Kogovšek Šalamon, Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs, ki so podale tudi odklonilna ločena mnenja. Sodnika Klemen Jaklič in Rajko Knez pa sta podala pritrdilni ločeni mnenji. Za zadržanje so sicer glasovali še Rok Svetlič, Marko Šorli in predsednik US Matej Accetto. Ustavni sodnik Rok Čeferin je bil pri odločanju v tej zadevi izločen.
Odklonilno ločeno mnenje Špelce Mežnar
"Naj zaključim: temu, kar vsebuje začasna odredba, je težko reči tehtanje škode. Ustavno sodišče je z začasnim zadržanjem ZRTVS-1B omogočilo nadaljnjo instrumentalizacijo javne RTV za parcialne politične interese. Kljub ugotovitvi večine kolegov, da 'ugotovljeno stanje... terja čim hitrejšo vsebinsko odločitev ustavnega sodišča', ni pričakovati, da bo ta kmalu sprejeta. Javna RTV bo ob izdani začasni odredbi težko delovala, pravica javnosti do obveščenosti pa bo še naprej okrnjena. Le malo je stvari, ki so za demokracijo bolj nevarne."
