Saša Britovšek
Zadnje epidemiološko leto pojava mišje mrzlice ali hemoragične mrzlice z renalnim sindromom je bilo pred dvema letoma. Takrat je bilo v Sloveniji odkritih 252 primerov obolelih, letos pa jih je do 8. junija zabeleženih že 203, in ker gre za sezonsko bolezen z vrhom obolevanja v juniju in juliju, epidemiologi pričakujejo rekordno leto. Zaenkrat po regijah letos izstopata Primorska in Notranjska, medtem ko sta zadnji žarišči v okolici Idrije in Škofje Loke.
Epidemiologinja NIJZ Eva Grilc, Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in predstojnica Infekcijske klinike UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc so javnosti predstavile podatke o porastu primerov mišje mrzlice pri nas.
"Za razliko od prejšnjih let, ko je bilo težišče okužb v vzhodni Sloveniji in se je večina bolnikov zdravila v Murski Soboti in Mariboru, je zdaj veliko število bolnikov v UKC Ljubljana. Trenutno jih tukaj leži osem, okoli 70 pa jih je bilo že odpuščenih iz infekcijske klinike,“ je aktualno stanje predstavila doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc in dodala, da gre na srečo pri vseh za lahek potek bolezni, ki se kljub temu, da prizadene ledvice in je zato včasih potrebna dializa, v glavnem kar dobro konča.
Do 8. junija je bilo pri nas na mišjo mrzlico testiranih 516 vzorcev, od teh so bili pozitivni 203, kar je okoli 40 odstotkov preiskanih vzorcev, vsi pa so bili okuženi z virusom Puumala. V Sloveniji sta najpogostejša povzročitelja mišje mrzlice namreč virusa Puumala in Dobrava, prvega nosijo gozdne voluharice, drugega pa rumenogrle miši. Pri čemer Puumala virus povzroča znatno blažjo obliko bolezni kot virus Dobrava. Vse kaže, tako dr. Lejko Zupančeva, da ko mišjo mrzlico prebolimo, sledi trajna imunost, saj ne pozna primera, da bi kdo zbolel dvakrat. Prav tako v zadnjih letih pri nas ni niče umrl za posledicami te bolezni, ki se zdravi z infuzijami z nadomeščanjem elektrolitov, saj se tako vzpostavlja ravnovesje, da začnejo ledvice ponovno normalno delovati.
"Običajno je bilo v dosedanjih letih in epidemičnih letih to razmerje med obolelimi moškimi in ženskami ena proti pet ali ena proti sedem na račun obolelih moških. Letos pa je to razmerje porušeno in je ena proti ena in pol. Tudi starostno gledano je razmerje drugačno, kot smo ga bili vajeni doslej. Povprečna starost pri moških je letos štiriinštirideset let, pri ženskah pa petdeset let," je spreminjajoč se demografski trend predstavila prof. dr. Tatjana Avšič Županc.
Kako prepoznati mišjo mrzlico in kako se zaščititi
Bolezen hemoragične mrzlice z renalnim sindromom ima lahko tri do štiri tedne dolgo inkubacijsko dobo, začne se tako, kot skoraj vse virusne bolezni. Pozorni moramo biti na nenadno visoko vročino, v večini je prisotna tudi mrzlica, kar pri drugih virusnih boleznih ni tako pogosto. Sledijo bolečine v mišicah, glavobol in zariplost obraza, lahko pa se pojavijo tudi pikčaste krvavitve. Predstojnica infekcijske klinike doc. dr. Lejko Zupanc je med zgodnjimi znaki omenila tudi motnje vida. Šele kasneje pride do znakov odpovedi ledvic, bolj ali manj izrazitih.
Da bi se izognili okužbi oziroma kontaminaciji na NIJZ svetujejo previdnost pri opravilih v naravi, okoli hiše in seveda v skladiščih, kleteh, garažah.
"Mišja mrzlica se prenaša z vdihavanjem prahu, v katerem so delci izločkov glodavcev, kjer se nahaja virus mišje mrzlice. Ko pospravljamo prostore, jih je treba najprej temeljito prezračiti, vsaj trideset minut in v tem času se v prostoru ne zadržujemo. Vstopimo opremljeni z zaščitno masko, rokavicami, dolgimi rokavi, hlačnicami. Kjer sumimo ali vidimo, da so bili prisotni glodavci, te predele najprej razkužimo, kar naj deluje vsaj štiri minute,“ svetuje mag. Eva Grilc iz NIJZ in kot zelo pomembno izpostavlja, da naj bo čiščenje mokro, zato da se ne dviguje prah z delci virusa.
Previdnost tako ne bo odveč tudi ob piknikih in ob rekreaciji v naravi. Zato ne postavljajmo štorov na mestih, kjer bi lahko bili glodavci ali njihovi iztrebki in previdno z izbiro prostora za piknik. Prav tako je pomembno, da ne posedamo na samih tleh in ne pijemo vode iz površinskih virov. Tudi doma poskrbimo, da je hrana čim bolj varno zaprta, da redno in varno odstranjujemo organske odpadke.
