Je dovolj podpore za predlog Levice o obveznem zdravstvenem prispevku, ki bo znašal do 200 evrov?

Predlog novele zakona, s katerim bi dopolnilno zdravstveno zavarovanje preoblikovali v obvezen zdravstveni prispevek, so sredi aprila v parlamentarni postopek vložili poslanci največje vladne stranke Gibanje Svoboda. Premier Robert Golob je takrat dejal, da želijo s prenosom dopolnilnega zavarovanja na zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) preprečiti napovedane podražitve premij in zasebne dobičke iz naslova zdravstvenih zavarovanj. Da bi preprečila 30-odstotni dvig premije, ki so jo napovedali pri zavarovalnici Generali, po pričakovanjih pa bi se za podobno potezo slej ko prej odločila tudi Vzajemna in Triglav, je vlada nato sprejela tudi uredbo, s katero je zamrznila cene premij dopolnilnega zavarovanja.

Najvišji mesečni prispevek 200 evrov, najnižji pa 15 evrov

Cena premije je od začetka tega meseca omejena na 35,67 evra, uredba pa bo veljala do začetka septembra, ko naj bi namesto dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obliki, kot ga poznamo danes, začeli plačevati novi obvezni zdravstveni prispevek. V Svobodi predlagajo, da bi ga vsi zavezanci za obvezno zdravstveno zavarovanje plačevali pavšalno, torej 35 evrov mesečno ne glede na svoje dohodke. To je kritične odzive sprožilo že ob sami predstavitvi novele zakona. Na vprašanje, zakaj niso predlagali progresivne lestvice pri plačevanju novega prispevka, je premier Golob odgovoril, da morajo stabilen vir financiranja celotnega zdravstvenega sistema, ki bo hkrati tudi socialno pravičen, v skladu s koalicijsko pogodbo poiskati do konca leta 2024. "Tega se ne da poiskati čez noč. Govoriti o progresiji, brez da bi ljudem, v tem primeru srednjemu razredu, povedali, da bodo plačevali trikrat več, kot plačujejo danes, je nekaj, kar mi ne bomo delali, še najmanj na pamet," je dejal Golob.

Uvedbo progresivne lestvice pri plačevanju novega zdravstvenega prispevka zdaj predlagajo v Levici. Kot je prvo poročalo Delo, bi najvišji prispevek po njihovem predlogu znašal 200 evrov mesečno, najnižji pa 15 evrov. V izračunih, ki so jih v Levici pripravili glede na januarsko povprečno plačo, je upoštevan dober poldrugi milijon zavezancev. Najnižji prispevek v znesku 15 evrov bi po njihovem predlogu plačevali zavezanci, ki so pod ali na minimalni plači, pri bruto dohodkih med minimalno plačo in petkratnikom povprečne plače pa bi se višina prispevka linearno zviševala. Nad petkratnikom povprečne plače so višino prispevka določili pri 200 evrih, je poročalo Delo. Povprečna januarska bruto plača je znašala približno 2.145 evrov, zavezanci, ki prejemajo plačo do omenjenega zneska, bi plačevali 33 evrov prispevka. Posamezniki s plačo, ki je nekoliko višja od povprečne (do 2.250 evrov) bi plačevali 35 evrov obveznega prispevka, kot trenutno znaša z vladno uredbo zamrznjena premija dopolnilnega zavarovanja.

Levica: Manj bo plačevalo 1,2 milijona zavezancev

Iz najmanjše vladne stranke so danes sporočili, da njihov predlog predvideva uvedbo progresivnega obveznega zdravstvenega prispevka, ki ga trenutno še interno usklajujejo s koalicijskimi partnerji. Po njihovih besedah z njim zasledujejo dva cilja, in sicer spremeniti regresivno dajatev v progresivno, s katero bo vsak prispeval po svojih zmožnostih, hkrati pa ohraniti približno enako stopnjo financiranja, kot jo zagotavlja trenutno predvidena oblika prenosa dopolnilnega zavarovanja v nov obvezni prispevek. "Predlog, ki je zaokrožil v javnosti, je oblikovan tako, da se višina prispevka dvigne za osebe s plačo višjo od povprečne ter se spusti za osebe s plačo nižjo od povprečne. Na ta način bo skoraj 80 odstotkov zavezancev na enakem ali na boljšem, manj bo plačevalo 1.204.201 zavezancev, na približno istem pa bo 59.069 ljudi," pravijo v Levici. Kot dodajajo, se bo prispevek dvignil za 21 odstotkov najbolje plačanih v Sloveniji: "Ob tem pa je potrebno izpostaviti, da bo tudi za njih novi prispevek predstavljal manj kot dva odstotka mesečne bruto plače."

Vlada je po njihovi oceni sprejela pogumno in pravilno odločitev, da iz rok privatnih interesov iztrga zavarovanje za storitve, ki bi jih moralo v celoti kriti obvezno zavarovanje. A v Levici poudarjajo, da je potrebno izkoristiti tudi priložnost, da zbiranje tega dela sredstev uredijo na tak način, da bo vsak posameznik prispeval po svojih zmožnostih: "Predlog, ki smo ga pripravili, je boljša in pravičnejša rešitev kot samo čisti prenos dopolnilnega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek." Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec je spomnil, da stranka že dolga leta zagovarja stališče, da je dopolnilno zavarovanje v dosedanji obliki eden od najbolj "nepravičnih davkov, ker je praktično obvezno, če želimo imeti zdravstvene storitve". Ob tem je dodal, da so se koalicijski partnerji v koalicijski pogodbi zavezali, da bodo odpravili dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Tašner Vatovec: Ne gre za noben pogoj z naše strani

V Levici po njegovih besedah predlagajo začetek pogovorov o tem, kako bolj pravično porazdeliti breme dela sredstev, ki se bo s preoblikovanjem dopolnilnega zavarovanja zlival v javno zdravstveno blagajno. S predlogom so prejšnji teden formalno seznanili parlamentarno skupino za zdravstveno reformo, ki jo vodi poslanka Svobode Tamara Kozlovič, pogovore o tem pa pričakujejo v naslednjih dneh in tednih. O odzivih koalicijskih partnerjev Tašner Vatovec še ni želel govoriti, je pa poudaril, da v vladni koaliciji načeloma obstaja zavedanje, da pavšalen oziroma enak prispevek za vse ni pravičen in kot takšen ni prava pot.

Na vprašanje, kako trmasto bodo vztrajali pri svojem stališču in ali so pripravljeni tudi sami vložiti dopolnilo k zakonu, če ne bodo dobili podpore v koaliciji, pa odgovarja, da ne gre za noben pogoj z njihove strani. "Mislim, da v koaliciji obstajata pripravljenost in volja, da se te zadeve lotimo. Mi stremimo k temu, da uspemo stvari znotrajkoalicijsko uskladiti in jih pripeljati do točke, kjer bomo vse tri poslanske skupine podpisane, kar bo tudi največji garant za to, da bo zadevo izpeljana na najboljši način," je dodal Tašner Vatovec.