(JAVNOMNENJSKA RAZISKAVA) Desus navzdol in že drugič zunaj državnega zbora

Septembrsko merjenje politično-volilnega utripa, ki ga je za Večer in Dnevnik izvedla agencija Ninamedia, ni prineslo večjih premikov med strankami. Že drugi mesec bi, če upoštevamo projekcijo zasedbe sedežev v parlamentu (gre za odločitve opredeljenih anketirancev), zunaj državnega zbora ostal Desus, ki je zgrmel na le 1,3 odstotka podpore. Pri večini strank je podpora rahlo padla, od strank, ki bi se uvrstile v državni zbor (DZ), je nekaj malega pridobila le Levica. Z nekoliko manjšo podporo še naprej vodi SDS, sledi SD, nato LMŠ in Levica, v parlament bi se, kljub manjši podpori kot minuli mesec, brez težav uvrstila še NSi.
Nobena od teh strank ne more biti pretirano zadovoljna - SDS ne pridobiva podpore, SD si je po zamenjavi na vrhu sicer okrepila podporo, ki pa že tretji mesec rahlo pada, trend padanja je opazen tudi pri LMŠ. Nekaj malega je, kot rečeno, pridobila le Levica. Rezultat NSi niha med štirimi in petimi odstotki - tokrat je slabši od avgustovskega, a boljši od julijskega. Z rekordno nizkega deleža v preteklem mesecu (0,1 odstotka) se je SMC dvignila na zanemarljivih 0,4 odstotka, kar je slabše izmed vseh strank, ki jih je anketa zaznala, torej tudi od SAB, SLS in SNS. Slednje štiri stranke so daleč od možnosti vstopa v DZ, tej skupini pa se pridružuje tudi Desus.

Nekaj "rezerve" imajo vse stranke v deležu tistih, ki ne vedo, koga bi volili, ta je še naprej pri 25 odstotkih, nekaj manj kot 10 odstotkov pa jih na volišča sploh ne bi odšlo. Skupaj je to več kot tretjina volilnega telesa.Manj mandatov in brez partnerjevProjekcija sedežev v DZ kaže, da bi opozicija, če bi bile volitve to nedeljo, za las lahko sestavila vlado. imela bi 46 mandatov, z dvema manjšincema 48. Pozicija bi imela 42 mandatov - premierju Janezu Janši manjkajo štirje mandati - in partnerji. V DZ bi bila le NSi, preostala sedanja partnerja pa sta bodisi politično mrtva (SMC) bodisi na robu parlamentarnega preživetja (Desus).
Vlada sicer že drugi mesec zapored dobiva slabo oceno za svoje delo, saj je več tistih, ki njeno delo ocenjujejo kot neuspešno, kakor tistih, ki ga ocenjujejo za uspešno. Julija je bila vlada še pri 48 odstotkih plusa in 46 odstotkih minusa, tokrat njeno delo podpira 41 odstotkov vprašanih, 49 odstotkov pa jih ocenjuje, da ne dela dobro.

Pahor navzgor

Tudi najnovejše merjenje priljubljenosti slovenskih politikov ni prineslo večjih sprememb na razpredelnici. Predsednik republike Borut Pahor ostaja na čelu razpredelnice, Tomaž Gantar pa mu je vse bližje. To, da je na drugem mestu, ni presenečenje, saj se od začetka epidemije aktualni zdravstveni ministri uvrščajo zelo visoko. Težko je presoditi, ali je k priljubljenosti kaj prispeval tudi obračun v vrhu Desusa. Na tretje mesto se je povzpela evropska poslanka iz NSi Ljudmila Novak, izrinila je Tanjo Fajon, predsedujočo SD. Z nekoliko več podpore na petem mestu ostaja nekdanji premier Marjan Šarec. Prvi predstavnik vladajoče SDS - zunanji minister Anže Logar, je šele na 14. mestu​, premier Janez Janša je na 16. - od zadnjega merjenja je izgubil tri mesta. Aleš Hojs in Eva Irgl zapuščata družbo najbolj priljubljenih, naslednji mesec ju bosta zamenjala Branko Grims in Zdravko Počivalšek, ki so ju anketiranci največkrat predlagali.