
Če bi bile volitve danes, bi levosredinske stranke (Gibanje Svoboda s koalicijo KUL) zasedle kar 56 poslanskih mest, na desni bi jih ostalo le 32. Prejeli bi jih SDS, NSi in njuna satelitska koalicija Povežimo Slovenijo (PoS), ki se ji že drugič letos napoveduje uvrstitev v državni zbor. Večini strank se je podpora v primerjavi z izidi izpred štirinajstih dni znižala, tudi Gibanju Svoboda Roberta Goloba in SDS Janeza Janše, obe stranki sta izgubili po približno dva odstotka podpore. Pomembno rast so zabeležili pri SD Tanje Fajon, deloma pa tudi pri Levici Luke Mesca, pri slednji stranki je v zadnjih tednih zabeležiti stabilno rast podpore.
Za malenkost so šli navzgor tudi v SAB Alenke Bratušek, nekoliko izgubili pa v NSi Mateja Tonina in v PoS. Izrazito, lahko bi rekli celo sunkovito, pa niha podpora pri LMŠ Marjana Šarca. Ne glede na te premike pa so (pred)volilna razmerja v primerjavi z zadnjo raziskavo ohranjena - vrstni red strank se ni spremenil. Golob je še vedno na vrhu, pa tudi vse stranke, ki bi prebile parlamentarni prag, so iste. Razlika je, kot rečeno, tokrat predvsem v mandatih, leva sredina jih je z znižanjem podpore Golobu in Šarcu tri izgubila, a s krepitvijo SD in Levice štiri pridobila. Desnica beleži en mandat manj zaradi padca podpore SDS.
Precej zanimiva pa je slika pri strankah, ki so tik pod volilnim pragom ali pa globoko pod njim. Desus še naprej tone (0,6 odstotka), preboja ni niti pri LIDE Igorja Zorčiča (1,1), daleč od DZ so SNS Zmaga Jelinčiča (1), Vesna (0,9) in Dobra država (0,4). Opaznejši premiki - a ne tolikšni, da bi jih danes vrnili med resne kandidate za parlament - so vidni pri Piratski stranki (z 0,7 odstotka na 1,5), stranki Resni.ca (z 1 na 2,4) in Naši deželi Aleksandre Pivec (z 2,1 na 2,6). Bazen teh strank je trenutno težek dobrih deset odstotkov. Ker sta po odstotkih Resni.ca in Naša dežela precej blizu SAB in PoS, ni izključeno, da se bosta kdaj pojavili v trenutni družbi "parlamentarne" osmerice.
Zadnji dve merjenji tudi kažeta, da se (pred)volilni prostor po uradnem vstopu Goloba v bitko za parlament pred pričetkom volilne kampanje stabilizira. Predvidevamo lahko, da bo do večjih prerivanj prišlo predvsem na repu lestvice, prav tako pa ostaja odprto vprašanje, kaj se dogaja z LMŠ. Teza, da bi lahko Golob pri obstoječih strankah KUL-a pridobival predvsem iz njihovega bazena, se doslej namreč ni potrdila.
O raziskavi
Volitve 2022 je javnomnenjski raziskovalni projekt časnikov Dnevnik in Večer, njegov izvajalec je agencija Ninamedia. Med 21. in 23. februarjem 2022 so opravili telefonsko javnomnenjsko raziskavo, po metodi CATI. Z računalniškega seznama so poklicali 9407 naključno izbranih telefonskih naročnikov, 3515 ni bilo dosegljivih, 3677 jih ni želelo sodelovati v anketi, 1165 pa jih ni ustrezalo vzorčnim določilom. Anketiranih je bilo 1050 oseb. Pred analizo so bili podatki uteženi po starosti in izobrazbi tako, da so socio-demografsko strukturo vzorca približali strukturi ciljne populacije, s čimer so zagotovili večjo reprezentativnost vzorca. Standardna napaka vzorca je +/-3 %. Rezultati so prikazani v odstotkih (%).
Večjih sprememb ni pri napovedi volilne udeležbe - če bodo napovedi anketirancev zdržale do volitev, jih bo na volišča prišlo okoli 70 odstotkov. Da se bo volitev "zagotovo" oziroma "verjetno" udeležilo, napoveduje 73,8 odstotka vprašanih, kar je praktično enaka številka kot v naši raziskavi izpred dveh tednov. Nekaj manj kot devet odstotkov napoveduje, da se volitev "zagotovo" oziroma "verjetno" ne bo udeležilo. Še dodatnih 15,4 odstotka pa jih napoveduje, da se bo volitev "morda" udeležilo.
Uporaba rezultatov le z dovoljenjem
Ponatis in uporaba rezultatov javnomnenjske ankete sta dovoljena le z izrecnim soglasjem naročnikov ankete, družb Dnevnik in Večer. Po izteku dvanajstih ur od prve objave javnomnenjske ankete v edicijah njunih naročnikov pridobitev dovoljenja ni več potrebna.