Tik pred praznikom demokracije v volilni napovedi, ki jo pripravlja agencija Ninamedia, ni prišlo do bistvenih sprememb. NSi Mateja Tonina nadaljuje s postopnim, a vztrajnim naraščanjem podpore. Ostajajo sicer na petem mestu, a s to razliko, da so zelo blizu SD Tanje Fajon in Levice Luke Mesca. SD je ohranil izid, Levica malenkost izgubila, kar je prineslo zamenjavo mest - SD se je vrnil na tretje mesto. NSi je edina stranka, ki ji sodelovanje v trenutni vladi očitno ni škodovalo, prav tako za zdaj še ni učinka afere ministra Jožeta Podgorška, ki je sicer včeraj odstopil. Rast podpore gre bržkone pripisati tudi dejstvu, da je NSi dobro organizirana stranka z dolgoletno tradicijo in močno lokalno mrežo. Na vrhu še naprej ni pomembnejših sprememb, Gibanje Svoboda Roberta Goloba je še naprej prvo s SDS Janeza Janše tik za petami. Golob je za drobec pokvaril izid, SDS ga je za skromnih 0,1 odstotka popravila. Trend nakazuje, da se bo Golob očitno ustavil pri 26 odstotkih, Janša pa pri 25. Razlika je, kot rečeno, izjemno majhna.
In če je za zgornjo peterico strank zdaj že jasno, da jim sedeži v državnem zboru ne uidejo, pa je predvolilna drama še naprej pri zadnji trojici - LMŠ Marjana Šarca, SAB Alenke Bratušek in PoS. Desna koalicija PoS je ubranila šesto mesto z lepim premikom navzgor, Šarec pa je z zelo rahlo okrepitvijo prehitel Alenko Bratušek. Če bo PoS obdržal podporo, se bo poslovil od nevarnega roba vstopa v parlament, kar pa zagotovo ne velja za LMŠ in SAB. Če bosta ostali zunaj parlamenta, bo imel Golob nezanemarljive težave. Grobi preračun odstotkov brez LMŠ in SAB mu s SD in Levico sicer še napoveduje prednost pred desnim trojčkom, a razlika ni velika. Vstop obeh strank v parlament pa bi mu bistveno olajšal položaj. Interval zaupanja pri LMŠ in SAB pri zgornji meji sicer napoveduje realno možnost, da prebijejo parlamentarni prag.
Dinamično je tudi pri strankah, ki imajo zgolj teoretične možnosti vstopa v DZ. Pri njih je še naprej na vrhu gibanje Resni.ca, po dolgem času se je dvignil odstotek pri skupni listi strank Naša prihodnost in Dobra država, katere najbolj prepoznavni obraz je žvižgač Ivan Gale. Malenkost za njim sta Vesna in Piratska stranka. Nad odstotkom sta še Naša dežela in Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba. Kljub nedavnemu rahlemu pomiku navzgor pa pod odstotkom podpore ostaja tudi Desus, stranka, ki je znala dosegati dobre rezultate in tudi krojiti koalicije. Notranji spori in sodelovanje v vladi so stranko uničili.
Če je kaj stalnica v napovedih, pa je to napoved zagotove udeležbe - ta že izjemno dolgo vztraja nad 60 odstotki in tudi tokrat je tako. Več kakor 30 odstotkov pa še ni povsem odločeno in napoveduje, da se bo volitev verjetno oziroma morda udeležilo. Odstotek tistih, ki jih na volitve ne bo, je še vedno zanemarljiv.
Uporaba rezultatov le z dovoljenjem
Ponatis in uporaba rezultatov javnomnenjske ankete sta dovoljena le z izrecnim soglasjem naročnikov ankete, družb Dnevnik in Večer. Po izteku dvanajstih ur od prve objave javnomnenjske ankete v edicijah njenih naročnikov pridobitev dovoljenja ni več potrebna.
Tracking poll
je vrsta javnomnenjske ankete, ki se izvaja zaporedno, vsak dan na novem vzorcu. Vsakokratni izračun se opravi in objavi na osnovi zadnjih treh anket. Vsak nov izračun se izvede tako, da se izloči rezultat najstarejše ankete in doda rezultat najnovejše v tridnevnem zaporednem merjenju. Na ta način lahko ugotavljamo spremembe v stališčih volivcev o tem, katero stranko bodo volili. Naročnika javnomnenjske ankete tracking poll sta časnika Dnevnik in Večer.
O volilni napovedi
Anketiranje je potekalo telefonsko, po metodi računalniško podprtega telefonskega anketiranja (CATI). V raziskavi so uporabili dvostopenjski naključni vzorec. Osnova vzorčenja je univerzalni telefonski imenik, iz katerega so naključno izbrana gospodinjstva (pri čemer upoštevamo prostorsko razpršenost glede na slovenske statistične regije) in znotraj njih naključno izbrani anketiranci. Pred analizo so bili podatki uteženi po starosti in izobrazbi tako, da so socio-demografsko strukturo vzorca približali strukturi ciljne populacije, s čimer so zagotovili večjo reprezentativnost vzorca. Standardna napaka vzorca znaša +/-3,3%. Anketiranje so izvajali v telefonskem studiu Ninamedie, po metodi CATI. Obdelava podatkov je bila izvedena na programski opremi SPSS, verzija 15.0.