(JAVNI SEKTOR) O izločitvi iz plačnega sistema je preuranjeno govoriti

Teden dni po tem, ko je predsednik vlade Janez Janša v okviru odgovorov na poslanska vprašanja napovedal začetek pogajanj za izločitev storitvenih delov javnega sektorja iz administrativnega dela plačnega sistema, še vedno ni jasno, kaj konkretno je imel s tem v mislih. Dodatnih pojasnil ni, minister za javno upravo Boštjan Koritnik, ki je sicer v vladi zadolžen za plačni sistem v javnem sektorju in pogajanja s sindikati, pa je sila redkobeseden in splošen v svojih odgovorih. "O izločitvi ali neizločitvi kogarkoli iz enotnega plačnega sistema je preuranjeno govoriti, sicer pa k izjavi predsednika vlade ni kaj dodati," je dejal za Večer. Na vprašanje, ali je bila izjava predsednika vlade usklajena z ministrstvom, je minister odgovoril, da se veliko pogovarjajo. Slednje potrjuje naše neuradne informacije, da na ministrstvu za javno upravo niso vedeli nič o tem, da bo Janša napovedal izločitev storitvenih delov javnega sektorja. Zato pa so s tem očitno seznanjeni na ministrstvu za zdravje, saj je predsednik vlade omenil prav zdravstvo kot dejavnost, ki bi jo izločili.

"Če ta problem ne bo rešen, bo slovensko zdravstvo glede na to, koliko sredstev se bo kam namenilo teoretično, še za stopnjo niže v čakalnih vrstah," je povedal Janša, minister za zdravje Tomaž Gantar pa dodal, da bodo skupaj s sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Fides v ta namen ustanovili delovno skupino. Predlog nove kolektivne pogodbe za zdravnike so že posredovali ministrstvu za zdravje, je potrdil predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin. "Zdaj čakamo povabilo na pogajanja, več vam v tem trenutku ne moremo povedati," je še dodal Kuštrin. Ponovil je, da zdravniki že ves čas nasprotujejo enotnemu plačnemu sistemu, saj da povzroča uravnilovko. "Izločitev zdravstva je tudi edini način, da preprečimo nadaljnji odliv kadra," je še povedal in dodal, da je zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki je sicer plačni temelj, zanje zaključena zgodba.

Radikalen konflikt

Zaradi Janševe izjave med drugimi v javnem sektorju že brbota oziroma, kot se je izrazil vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) Branimir Štrukelj, valovi: "Dolžnost predsednika vlade, ki je v službi javnosti, je, da ko obstaja javni interes, in ta v tem primeru vsekakor obstaja, pojasni, kaj je s to izjavo mislil. Ne da se že en teden država sprašuje, kaj je mislil s to izjavo. Imeti moraš veliko mero arogance, da javnosti ne odgovoriš na to dilemo." Doda, da omenjeno jasno priča o tem, kako ta vlada deluje. "V normalnih razmerah bi pričakovali, da bi spremembe v plačnem sistemu v javnem sektorju napovedal minister, pristojen za ta resor, mi pa imamo opraviti s slutnjo, da minister o tem sploh nič ne ve," pravi Štrukelj. Sicer pa v izjavi predsednika vlade vidi napoved radikalnih sprememb v plačnem sistemu.

Na vprašanje, kako je razumel Janševo izjavo, pa odvrne: "Če pojem storitveni del karkoli pomeni, čeprav ta izraz nima nobenega zaledja v veljavnih predpisih, je to mogoče razumeti zgolj na en način, da se bodo deli javnega sektorja, ki opravljajo storitve, in to so poleg zdravstva še izobraževanje, sociala, kultura in raziskovalna dejavnost, izločili od dela, ki ga sestavlja državna uprava skupaj z vojsko in policijo." Če bi sledili temu, bi imeli dva plačna sistema, pravi Štrukelj. Priznava, da sicer nikoli ni bil velik navdušenec nad "skupnim plačnim sistemom, ki zaradi vrste specifičnosti že zdaj ni enoten plačni sistem", vendar je način, kako se je z izjavo poseglo v ta sistem, povsem zgrešen.

"Tu se strinjam z bivšim sopogajalcem, nekdanjim ministrom za javno upravo Gregorjem Virantom, da se sprememb v plačnem sistemu ne loteva z macolo. Janša pa je s to izjavo že v samem začetku v razpravo vnesel radikalen konflikt, ker je jasno, da se bodo vse poklicne skupine začele spraševati, kaj to pomeni za njih, se bo s tem, ko se bo določene dele izločalo, zanje položaj poslabšal," razlaga Štrukelj.

Nujnost reforme

Nekdanji minister Virant je na twitterju zapisal, da je "razbitje enotnega plačnega sistema na več podsistemov opcija, toda neznansko tvegana za javne finance in klimo v javnem sektorju." Zato je ministru Koritniku, preden se loti sprememb plačnega sistema "toplo priporočil" branje študije OECD. Na podlagi slednje je že nekaj ministrov za javno upravo, tam od Borisa Koprivnikarja naprej, napovedovalo spremembe v luči nagrajevanja in kaznovanja javnih uslužbencev glede na učinkovitost in kvaliteto opravljenega dela, upočasnitev napredovanja in večjo odgovornost vodstvenega kadra pri tovrstnih odločitvah. O tovrstnih rešitvah je na zaslišanju pred matičnim parlamentarnim odborom razmišljal tudi minister Koritnik, ki pa je zdaj ob vprašanju, ali se bodo lotili pogajanj s sindikati o teh vprašanjih, previden: "Plačni sistem takšen, kot je, ni najbolj prilagojen življenjski realnosti. V trinajstih letih od vzpostavitve ni doživel bistvenih sprememb razen odprave plačnih nesorazmerij. Njegova prednost je, da je javnofinančno obvladljiv." Minister meni, da je ključno, da se vsi deležniki strinjajo, da je treba izpeljati njegovo reformo: "Na kakšen način, je preuranjeno govoriti in terja poglobljeno sodelovanje vseh deležnikov v pogajanjih, pri čemer je tudi ključno, da upoštevamo specifike posameznih poklicev."

Na vprašanje, ali je naklonjen izločevanju določenih poklicnih skupin, odvrne, da a priori ne izključuje nobene rešitve. "Pomembno je, da je sistem učinkovit in prilagojen temu, kar trg dela potrebuje." Minister je še pojasnil, da je že sedaj mogoče nagrajevati boljše delo, prepričan pa je tudi, da je vodje, torej tiste, ki nagrajujejo in ocenjujejo podrejene, treba pripraviti do tega, da ne bodo delovali po uravnilovki - vsi so nadpovprečni. "Odgovorni morajo spoznati, da ne morejo z izplačevanjem delovne uspešnosti ohranjati socialnega miru." Jakob Počivavšek, ki vodi drugo skupino sindikatov javnega sektorja, Janševo izjavo težko komentira, "je pa treba o vseh spremembah doseči soglasje s sindikati. Sami podpiramo enoten plačni sistem, se pa strinjamo, da so potrebni popravki."