Vlada je s funkcije državnega sekretarja na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport razrešila Jureta Gašpariča. Njegovo menjavo naj bi zahteval premier Janez Janša. Potem ko vlada ni dala soglasja k objavi razpisa za študijske programe v letu 2021/22, je Janša s prstom pokazal na uslužbence ministrstva, ki ga vodi ministrica Simona Kustec: "Vlada te točke ni obravnavala. Niti ga še ni obravnaval pristojni vladni odbor. Ministrstvo je gradivo poslalo z zamudo."
Kot je znano, je Gašparič Janševe očitke takoj javno zavrnil. "Vso gradivo smo pripravili in predali pravočasno, tako kot v preteklih letih, že pred dvema tednoma smo ga tudi poslali v medresorsko usklajevanje," je rekel za Dnevnik. Sledil pa je medijski napad, na Novi24TV so tako objavili članek z naslovom "Državni sekretar Ministrstva za šolstvo, ki ni pravočasno pripravil gradiva za vlado, kritizira vlado, ker vpisnega gradiva za univerze še ni obravnavala, kot da je vlada le neka formalnost!".
Po neuradnih informacijah naj bi Janša konec prejšnjega tedna Kustečevi postavil ultimat: ali zamenja državnega sekretarja ali bo na kocki njena usoda. Ta teden jo je doletala interpelacija, ki jo je vložila opozicijska naveza KUL. Gašparič (SMC), ki je na ministrstvo za državnega sekretarja prišel na izrecno željo Simone Kustec, je navzkriž z Janšo in SDS poleg vpisov prišel še pri zakonu o raziskovalni dejavnosti. Gašparič, ki se vrača na Inštitut za novejšo zgodovino, informacij ni želel komentirati.
Zamenjal ga bo dekan mariborske fakultete za naravoslovje in matematiko, nekdanji poslanec LDS Mitja Slavinec. Slavinec nam je potrdil, da mu mandat nastopi v sredo, s tem se bo tudi umaknil z mesta dekana omenjene fakultete. Kot je znano, je bil Slavinec že v kombinacijah za ministra, ko je nastajala tretja Janševa vlada. Sedaj pravi, da se tokrat ni nihče z njim pogovarjal o funkciji ministra. Sam je prepričan, da interpelacija zoper Kustečevo ne bo uspela. Glede nadaljnje organizacije izobraževanja na vseh ravneh pa pove le, da je v tem trenutku težko karkoli napovedati, saj da se zadeve zaradi epidemije spreminjajo iz tedna v teden.
Odziv Jureta Gašpariča
"Neodvisna, liberalna in odlična znanost je ob močnih javnih univerzah tisti temelj države in družbe, ki lahko omogoči njen napredek in blaginjo. Prav zato sem si v teh desetih mesecih kot državni sekretar na MIZŠ v prvi vrsti prizadeval za krepitev slovenskega znanstveno-raziskovalnega potenciala in za kakovost ter avtonomijo visokega šolstva. Slovenija ne bo postala družba znanja oz. družba 5.0 in ne bo izboljšala svojega položaja na evropskem inovacijskem indeksu, pa tudi med najrazvitejše države sveta se ne bo prebila, če ne bo zagotovila ustreznih pogojev za avtonomni razvoj svojih lastnih inštitutov in univerz.
Ta trenutek naša država potrebuje nov zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, predvsem pa potrebujejo naši zavodi stabilen in predvidljiv sistem ter avtonomijo za nemoteno raziskovalno in pedagoško delo. Prepričan sem, da lahko le odgovorna in resna politika na področju znanosti in visokega šolstva prioritetno poskrbi in dolgotrajno skrbi za zagotovitev pogojev za njun nemoten razvoj. Vedno in izključno v dialogu.
Na ministrstvu smo se ves čas z vsemi deležniki (univerzami, inštituti, predstavniki sindikatov na področju znanosti ter visokega šolstva) redno usklajevali in samo usklajene, s konsenzom vseh sprejete odločitve smo predlagali vladi. Tako je bilo na resorju visokega šolstva in raziskovanja, za katera sem kot državni sekretar odgovarjal.
Odziv vlade je večkrat, predvsem pa v preteklih dneh ob zapletu potrjevanja razpisa za vpis na univerze, pokazal na velike konceptualne razlike med razmišljanjem aktualne vlade ter delovanjem inštitutov, univerz ter delom MIZŠ, v katerega sodim tudi sam. Zaradi konceptualnih in strokovnih razhajanj sem bil naposled tudi razrešen.
Želim si, da bi skrb za znanstveno-raziskovalni in visokošolski sistem ter integriteta dela MIZŠ lahko ponudila merilo, po katerem bi presojali delo katerekoli vlade. Ustvarjanje in kvalitetno podajanje znanja, temelječe na javnem sistemu inštitutov in univerz, je ključni kapital, ki ga premore ta država. In vanj se za razliko od nenehnih političnih in družbenih onemogočanj zagotovo splača vlagati."
