Tresla se je gora, rodila se je miš, je pregovor, ki najboljše povzame potek pogajanj o finančnem delu strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027. Prejšnji teden so člani sveta Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) prekinili izredno sejo in odločno izrazili svoje zahteve - sestanek s predsednikom vlade Janezom Janšo in dodatnih 380 milijonov evrov. Razlog za njihove zahteve je bil v nezadovoljstvu s predlogom strateškega načrta, ki so ga takrat obravnavali. Ob pregledu finančnega razreza načrta so namreč ugotovili, da so jim kljub dolgotrajnim pogajanjem in usklajevanjem odmerili premalo denarja, s katerim bi lahko zagotovili razvoj slovenskega kmetijstva. V nasprotnem primeru, so zagrozili, bodo nadaljevali aktivnosti za organizacijo vsesplošnega kmečkega protesta, ki so ga napovedali že pred časom. Bili so uslišani, saj sta se Janša in minister za kmetijstvo Jože Podgoršek že v petek sestala s predsednikom KGZS Romanom Žvegličem, direktorjem zbornice Janezom Pircem in članom sveta Žigo Kršinarjem.
Medved: Pričakujemo več sredstev
Član sveta KGZS in predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved za zdaj izplena pogajanj z vlado ne komentira. Pri tem dodaja, da še ni prejel gradiva za nadaljevanje prekinjene izredne seje, zato ne ve, o čem točno bodo na njej razpravljali. Pravi pa, da pričakujejo več sredstev za kmetijstvo: "Po moji oceni bi potrebovali nekajkrat več sredstev od tistih 100 milijonov evrov, ki jih je minister Podgoršek zagotovil po našem protestu, če želimo dohajati evropsko kmetijstvo. Danes nekateri spet govorijo, da samooskrba v Sloveniji ni pomembna. Kaj pa, če pride spet do pandemije? Moramo se zavarovati, saj ne gre samo za pridelavo domače hrane, temveč tudi za delovna mesta. To je velika veriga, in če ne bo surovine, ne bo niti predelovalne industrije in druge proizvodnje, ki je vezana na kmetijstvo."
"Sogovorniki so spregovorili o strateškem načrtu skupne kmetijske politike in finančnih sredstvih za prihajajoče petletno obdobje. Predsednik vlade pa je v pogovorih poudaril tudi pomen slovenskega kmetijstva in njegovega podeželja ter izrazil prepričanje, da je na mladih kmetih treba graditi prihodnost," je vse, kar so o omenjenem sestanku sporočili na spletni strani vlade. Janša pa je na družbenem omrežju twitter sporočil, da so opravili delovni pogovor z vodstvom KGZS o odprtih vprašanjih kmetijstva ter strateškem načrtu razvoja. "Hrana je najbolj strateška surovina in to kmetijstvo dviga nad zgolj gospodarsko dejavnost. Veliko smo že postorili, a veliko dela nas še čaka," je zapisal predsednik vlade.
KGZS: Predsednik vlade izrazil razumevanje
Na zbornični spletni strani so v zvezi s srečanjem objavili izjavo za javnost, v kateri so med drugim zapisali, da bo vlada preučila dodatne možnosti in jih skušala realizirati glede na gospodarsko rast. "Predsednik vlade je izrazil razumevanje glede situacije v kmetijstvu ter pomena pridelave varne in kakovostne hrane ter stabilnih pogojev, ki zagotavljajo skladen in socialno vzdržen razvoj podeželja. Glede na trenutno situacijo, ko zaznavamo gospodarsko rast, in v primeru, da se bo ta nadaljevala, se bodo našla tudi dodatna sredstva za spodbujanje razvoja kmetijstva. Žal je gospodarska situacija zaradi več razlogov težko predvidljiva, tako pogovori še niso zaključeni in se bodo nadaljevali," je po sestanku povedal Žveglič, ki zadeve za zdaj dodatno ne želi komentirati. Kot so še zapisali, bo svet KGZS v prihodnjih dneh nadaljeval prekinjeno sejo in sprejel sklepe glede nadaljnjih aktivnosti.
1,2
milijarde evrov evropskega denarja ima Slovenija za izvajanje strateškega načrta v obdobju 2023-2027
Sindikat kmetov Slovenije je v času letošnjega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni že organiziral manjši protest, na katerem so prav tako izrazili nasprotovanje predlogu strateškega načrta in težnjam za prenos 150 milijonov evrov iz prvega v drugi steber, s čimer bi bilo v prihodnje na voljo manj sredstev za subvencije. Na ministrstvu so takrat že pred protestom od teh načrtov odstopili, vlada pa je kmetom zagotovila dodatnih 100 milijonov evrov. Za izvajanje strateškega načrta ima sicer Slovenija v obdobju 2023-2027 na voljo 1,2 milijarde evrov evropskega denarja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
