Janša na Brdu proti predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen

Slovenija je spravila pod streho najbolj zvezdni dogodek v času njenega polletnega predsedovanja Svetu Evropske unije (EU). Voditelji 27 članic so se na Brdu pri Kranju srečali s kolegi iz šestih držav Zahodnega Balkana, aspirantkami za članstvo v EU.

Neformalni vrh EU - Zahodni Balkan je uvedlo torkovo srečanje voditeljev članic EU, ki so na večerji - brez navzočnosti predstavnikov balkanskih držav - razpravljali o geostrateški vlogi EU, o paktu Aukus, ki je mimo EU povezal ZDA, Veliko Britanijo in Avstralijo, o odnosih s Kitajsko in o dogodkih po debaklu v Afganistanu. Na Brdu pri Kranju pa so drugi dan srečanja voditelji, med katerimi sta bila tudi odhajajoča nemška kanclerka Angela Mekel in francoski predsednik Emmanuel Macron, znova potrdili evropsko perspektivo regije. To so ji sicer obljubili že v Solunu leta 2003. Toda velike besede o zavezanosti širitvenemu procesu za Albanijo, BiH, Srbijo, Severno Makedonijo, Črno goro in Kosovo še ne pomenijo bistvenih premikov. To se je izkazalo tudi na skupni tiskovni konferenci po koncu vrha, ko so pred novinarje stopili predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Charles Michel in gostitelj, predsednik slovenske vlade Janez Janša.

Predsednica komisije se ni zmedla

Janša je med drugim pred okoli 270 akreditiranimi novinarji, pretežno iz tujine, odgovarjal tudi na vprašanje novinarke TV Slovenija Helene Milinković. Namreč, ali ni hinavsko od zahodnobalkanskih držav zahtevati, naj izpolnijo pogoje glede vladavine prava in demokratičnih standardov, kamor sodi tudi neodvisnost medijev. Kajti medtem slovenska tiskovna agencija STA brez vladnega plačila za svojo javno službo ostaja že 279. dan. Janša: "Denar bo isti dan, ko novi direktor podpiše pogodbo. Odločitev vrhovnega sodišča pa ni bila takšna, kot misli evropska komisarka Vera Jourova. Vse skupaj je lansirano v slovenski politični prostor kot del politične igre proti vladi, kot je bil dosedanji direktor STA politično nastavljen pred desetimi leti. In vsekakor bo Slovenija od aspirantk za članstvo v EU terjala spoštovanje vladavine prava. Da se ne bo zgodilo, da bi tudi tam tri tedne pred volitvami zapirali opozicijske voditelje, da bi na nacionalni televiziji grozili s smrtjo in da bi še naprej sodili sodniki, ki so v komunizmu kršili človekove pravice in izrekali smrtne kazni."

Toda Ursula von der Leyen se ni dala zmesti: "Že večkrat smo izrazili našo resno zaskrbljenost zaradi nefinanciranja STA. Njeno sprotno financiranje je za njeno neodvisnost važno. To kaže na upravičenost zakonodaje EU, ki naj zaščiti medijsko svobodo in pluralizem z zakonom o svobodi medijev, ki sem ga bila napovedala v govoru o položaju v uniji. Globoko sem prepričana, da obramba medijske svobode pomeni obrambo naše demokracije. Medijskih podjetij ne bi smeli obravnavati kot vseh drugih, saj je njihova neodvisnost za naše demokracije ključna." Tudi Charles Michel je poudaril, da je svoboda medijev pomembna vrednota za EU. Opozoril je, da je EU vzpostavila mehanizem za krepitev vladavine prava, "ki bo kmalu polno operativen".

Časovnice ni mogoče dati

Sicer pa je Janša na tiskovni konferenci zanikal, da je Slovenija skušala državam Zahodnega Balkana ponuditi časovnico njihove vključitve v EU do leta 2030: "To niti ne bi bilo mogoče, ker gre za pogajalski proces in je vsaka država specifičen primer. Da pa se razdelati posamične korake približevanja za prihodnje desetletje. Kajti velika večina članic meni, da je naslednje desetletje tisto obdobje, v katerega je treba usmeriti vsa prizadevanja, da se perspektiva članstva v EU uresniči v čim večji možni meri."

V deklaracij, ki so jo sprejeli voditelji EU po posvetu s kolegi z Zahodnega Balkana, tako med drugim piše: "EU potrjuje nedvomno podporo evropski perspektivi Zahodnega Balkana in pozdravlja zavezanost partnerjev na Zahodnem Balkanu tej perspektivi, ki je v vzajemnem strateškem interesu." Obenem je zapisano, da je za "EU pomembno ohraniti in poglobiti svoj razvoj ter zagotoviti zmožnost integracije novih članic". Von der Leynova je ob tem pred novinarji povedala, da dejstvo, "da ne začnemo pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, spodkopava našo vlogo in ugled v regiji". Mnogi so namreč menili, da bi EU že zdavnaj morala odpraviti bolgarski veto na pričetek teh pogajanj s Severno Makedonijo. Toda tudi Brdo ni spremenilo stališča uradne Sofije, kot je sporočil bolgarski predsednik Rumen Radev po pogovorih z makedonskim premierjem Zoranom Zaevom. Majhne možnosti za premik so po bolgarskih volitvah sredi novembra.

Delimo zgodovino in vrednote, dajmo še usodo

Charles Michel je poudaril, da so voditelji na Brdu, kjer je bilo med pandemijo prvo fizično srečanje v tako velikem obsegu, odločeni: "Zahodni Balkan je za EU strateškega pomena, zato bomo še naprej vzpodbujali reformni napredek v regiji, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter spoštovanje vladavine prava, ki je vpisana v evropski DNK." S Von der Leynovo, ki je dejala, da EU z Zahodnim Balkanom "deli zgodovino, vrednote in prepričana sem, da tudi usodo", sta napovedala, da bo EU v regijo z okoli 18 milijoni prebivalcev v naslednjih sedmih letih vložila 30 milijard evrov. Obljubila sta tudi skorajšnjo odpravo telefonskega gostovanja za EU v teh državah, kar bi občutno pocenilo telefonske pogovore z EU. In to sta bila še morda najbolj konkretna brdska obrata za Zahodni Balkan.

Večina voditeljev držav Zahodnega Balkana ob prihodu na vrh, ki ga je skoraj ves čas obilno pral dež, ni dajala izjav. Le kosovski premier Albin Kurti je bil kritičen, ko je za vizumsko liberalizacijo izpostavil, da jo je Evropska komisija predlagala že dvakrat in je "nepravično, da se ni še nič zgodilo". Ob robu vrha na Brdu pri Kranju je bilo sicer tudi veliko dvostranskih srečanj. Eno med temi prav med Kurtijem in srbskim predsednikom Aleksadrom Vučićem, pri čemer sta Kosovo in Srbija šele konec prejšnjega tedna ob pomoči EU uspela najti kompromisno rešitev glede hudega zaostrovanja v zvezi z avtomobilskimi registrskimi tablicami. Teh ob prehodu meje ne zamenjujejo več, pač pa čez nacionalne simbole zgolj nalepijo ustrezno nalepko.