V neuradne rezultate niso všteti glasovi po pošti, ki pa izida referenduma ne bodo spremenili, saj se je predčasnega glasovanja udeležilo 243 volivk in volivcev.
OPN je izolski občinski svet potrdil v začetku julija. Kot so tedaj navedli na izolski občini, gre za prvi celovit prostorski načrt, ki skladno z novo zakonodajo določa namensko rabo celotne občine in daje možnost njenemu nadaljnjemu prostorskemu razvoju.
S sprejetjem prostorskega načrta bi, tako občina, na območje tovarne Argo in Male opreme med drugim umeščen nov kulturni center, prostor pa ne bi bil namenjen stanovanjski gradnji. Prostorski načrt bi omogočil tudi dograjevanje izolske bolnišnice, celovito ureil ukrepe za zagotavljanje poplavne varnosti, poleg tega pa so dosegli dogovor z imetniki pomožnih kmetijskih objektov oz. kažet, da bodo te za velike kmetijske pridelovalce večje kot doslej.
Pobudo za referendum o OPN so dali v civilni iniciativi Gibanje za Izolo. Po njihovih navedbah prostorski načrt predvideva pretirano pozidavo, tudi na najboljša kmetijska zemljišča, in ne upošteva pobud domačih kmetov. V civilni iniciativi so sicer občinski volilni komisiji očitali pristranskost, ker da jih ni obvestila o sestanku z zaupniki za nadzor poteka glasovanja, prav tako naj bi predstavnica volilne komisije ovirala delo in nadzor zaupnikov gibanja.
Z občinske volilne komisije so pojasnili, da so kot pred vsakimi volitvami za predsednike in namestnike volilnih odborov organizirali usposabljanje, ki je tehnične narave in je namenjeno organizaciji dela volilnih odborov, zato nihče izven kroga teh oseb nanj ni bil povabljen. Prav tako tajnica OVK zaupnikov civilne iniciative ni ovirala, pač pa jim je le pojasnila, kaj jim zakonodaja dopušča in česa ne.
V predreferendumsko kampanjo se je vključila tudi civilna iniciativa Skupaj za dobro Izole, kjer so zagovarjali uveljavitev OPN. Ta po njihovih pojasnilih prinaša nova najemna stanovanja za mlade družine, izgradnjo garažnih hiš za domačine in ureditev priobalnega pasu.
