(INTERVJU) Simona Kustec: Šolsko leto se začenja z dvema velikima Z-jema

Ob zaključku pouka ste dejali, da bo konec avgusta na podlagi epidemiološke situacije znano, kako se bo začelo novo šolsko leto. Kateri scenarij je najbolj verjeten v trenutni situaciji?
"Pouk se mora začeti prvega septembra. Tako kot vsako leto. Ta trenutek (intervju je nastal 18. avgusta, op. ur.) lahko rečem, da bodo vsi učenci in dijaki pouk začeli v šolskih klopeh po zelenem modelu B, po katerem bodo šli v šole kot običajno, a ob spoštovanju priporočil za zajezitev širjenja koronavirusa. Vsekakor se letošnje šolsko leto začenja z dvema velikima z- jema. Eden je Znanje, drugi je Zdravje. Še posebno ključno je, da se zavedamo, da mora vsak od nas poskrbeti za lastno zdravje in s tem za zdravje drugih, tudi ko gremo v vrtce in šole."
Večini učiteljev je v minulem šolskem letu zaradi epidemije uspelo izpolniti dve tretjini učnih ciljev. Kako bodo nadoknadili zamujeno? Ali bo prvi mesec pouka namenjen obravnavi snovi iz predhodnega razreda ali letnika?
"To je stvar profesionalne odločitve učiteljev. V tem trenutku je najbolj pomembno, da se v prvih dnevih pouka vzpostavi okolje, v katerem se bodo šolarji počutili varno, sprejeto, in da se jih mehko vpelje nazaj v šolski proces."
Ali je že znano, ali bodo šole lahko izpeljale poletno šolo v naravi za učence šestega razreda, načrtovano v začetku septembra?
"Šola je tista, ki bo presodila, ali je okolje, kjer bo organizirana šola v naravi, varno in ali omogoča spoštovanje priporočil za preprečevanje okužb z novim koronavirusom. Če to ni zagotovljeno, šola v naravi v načrtovanem terminu odpade in se izvedba lahko prenese v drugo polovico tega šolskega leta."
Kako pa bo s tečajem plavanja? Tega nekateri sedanji četrtošolci niso opravili v tretjem razredu.
"Podobno kot za šolo v naravi velja za krožke in tečaje. Se pravi, če je možno zagotoviti zdravstvenovarnostne standarde, potem ni zadržkov za izvedbo tečajev."

Šolam dostavili več tisoč prenosnikov

Če se bo epidemiološka situacija zelo poslabšala, bo začel veljati kombinirani model srednješolskega izobraževanja, po katerem bi imela skupina dijakov nekaj časa pouk v šoli, druga skupina pa na daljavo, nato bi se zamenjali. Ali bodo tudi pri tem modelu šole avtonomne pri odločitvi, katera skupina se bo kje šolala?
"V tem primeru govorimo o modelu C oziroma o rumenem modelu, ki je načrtovan za obdobje, v katerem so omejitve zaradi epidemioloških razmer takšne, da ni več mogoče za vse učence in dijake izvajati pouka v šoli. Srednja šola pripravi organizacijo pouka tako, da za polovico dijakov šole pouk poteka na daljavo. Vsakih 14 dni pa se dijaki zamenjajo. Z okrožnico srednjim šolam je ministrstvo opredelilo le zahtevo, da šola pripravi organizacijo tako, da ob morebitnem aktiviranju modela C s prvim septembrom prvih 14 dni pouka na daljavo ne izvaja za dijake prvega letnika. Prav tako velja, da naj se vsi dijaki, ki so vpisani v programe nižjega poklicnega izobraževanja, ves čas izobražujejo v šoli. Za dijake tistih oddelkov, ki ne prihajajo v šolo, šola organizira pouk na daljavo. In še konkreten odgovor: da, ravnatelji bodo v tem primeru imeli avtonomijo odločati, katera skupina oziroma letnik bo ostal doma in kateri se bo šolal v šoli. A želim si, da se ta scenarij ne bo zgodil. Kot rečeno, ciljamo na optimistični scenarij, po katerem gredo vsi učenci in dijaki v šolo ob upoštevanju higienskih priporočil."

Šolniki med počitnicami po dodatno znanje

Učitelji so v tednih pouka na daljavo izgubili stik z nekaterimi učenci, s čimer se je poglobila neenakost v znanju otrok. Ali so med počitnicami poiskali možno rešitev, kako odpraviti to zagato v primeru pouka na daljavo?
"Gre za širše vprašanje, ki ga je treba osvetliti z več zornih kotov. Kot kažejo rezultati raziskave Zavoda RS za šolstvo in kot so poročale šole, so se učitelji trudili vzpostaviti stik z vsemi učenci in dijaki. Treba je tudi poudariti, da je tovrstne manke vedno najbolje reševati z medsebojno komunikacijo med šolo, učenci in starši."
Kako pa so učitelji še drugače izkoristili počitniški čas? Direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj je dejal, da so med počitnicami učiteljem ponudili dodatna izobraževanja o poučevanju na daljavo. Iz raziskave šolanja na daljavo namreč izhaja, da je okoli 20 odstotkov šolnikov imelo težave pri uporabi digitalne tehnologije, in sicer pri snemanju in deljenju splet- nih predavanj.
"Osebno si želim, da so učitelji nekaj počitniškega časa v prvi vrsti izkoristili zase in se odpočili. Tudi za njih je bilo minulo šolsko leto zahtevno. Znašli so se v nepoznani situaciji, ki je od njih zahtevala zelo drugačen napor od običajnega. Sicer pa je že v zadnjih tednih šolskega leta marsikatera šola samoiniciativno organizirala izobraževanje, ko je ugotovila, kje so njeni primanjkljaji na področju digitalne tehnologije. Po drugi strani smo šolam tudi mi preko zavoda za šolstvo zagotavljali izobraževanje v obliki delavnic in svetovanj. Statistike pravijo, da so se šolniki na ponudbo izobraževanja zelo dobro odzvali."
In kako se kaže ta odziv v številkah?
"Na seminarje za izvajanje kombiniranega pouka na daljavo in v šoli (v živo), od individualnega in timskega načrtovanja, izvajanja dejavnosti, spremljanja do vrednotenja rezultatov učenja, se je prijavilo okrog 80 vzgojno-izobraževalnih zavodov."

Visoka ocena šoli na daljavo

Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol, je dejal, da se je izobraževanje na daljavo pokazalo kot zelo slab način dela. Velika večina se je morala še bolj truditi, tisti, ki pa so že prej v šoli slabo delali, so doma delali še slabše. Martina Lešnjak Opaka, specialna pedagoginja na OŠ Jožeta Moškriča v Ljubljani, je za Delo zapisala podobno, kot je dejal Pečan, namreč da so učenci s slabimi organizacijskimi sposobnostmi izgubili vso dnevno strukturo. Šolanju na daljavo ste vi podelili lepo štirico. Ali lahko to oceno argumentirate?
"Kot sem že večkrat poudarila, smo bili čez noč potisnjeni v situacijo, v kateri bi se nam lahko zgodil popoln mrk izobraževalnega sistema. Ker smo se vsi skupaj brez velikih razglabljanj, aktivno, z razumevanjem in odgovornostjo odzvali na to, da je pomembno, da izobraževanje teče naprej, se to ni zgodilo. V nasprotnem ta hip ne bi imeli niti šolskih počitnic. Da, na samem začetku smo tipali, improvizirali, toda dejstvo je, da je učni proces tekel dalje, da smo sproti prepoznavali in se trudili odpravljati pomanjkljivosti. Zaradi vsega navedenega in še mnogo več podobnih razlogov še danes vztrajam pri tako visoki oceni."
Kakšne pa so smernice, če se pojavi okužba pri učencu?
"V prvi vrsti se bo treba odzvati mirno in brez panike. Je pa Nacionalni inštitut za javno zdravje za šole pripravil higienska priporočila, v katerih je opredeljeno osnovno vodilo, da pridejo v šolo samo zdravi otroci in zaposleni. Znotraj teh priporočil so za šole pripravljene smernice, kako ukrepati ob morebitnem obolenju s simptomi/znaki covida-19. O nadaljnjih korakih ter epidemioloških ukrepih v šoli ali vrtcu se vodstvo šole oziroma vrtca posvetuje z območno enoto NIJZ. Na omenjeni podlagi se, če je to potrebno, prilagodi tudi izvedba organizacije varstva ali pouka in drugih aktivnosti. Ampak prepričana sem, da bodo otroci in zaposleni prišli v vrtce in šole zdravi. S tem se lahko sami najbolje postavimo po robu tej bojazni."