(INTERVJU) Rončević glede zavoda Rudolfovo, ki mu je vlada namenila 5,2 milijona evrov: "Ne razumem, zakaj tak vik in krik"

Urška Mlinarič Urška Mlinarič
26.03.2022 07:00

Pogovor z Borutom Rončevićem, enim od idejnih vodij novega javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo, ki mu je vlada namenila 5,2 milijona evrov za prvi dve leti delovanja.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Borut Rončević
Robert Balen

Pred dnevi je vlada ustanovila Javni raziskovalni zavod Rudolfovo v Novem mestu, katerega znanstvenoraziskovalna dejavnost naj bi bila usmerjena predvsem v ključne omogočitvene tehnologije za industrijo 4.0 in 5.0, v digitalizacijo in digitalno preobrazbo gospodarstva in celotne družbe. Del znanstveno-raziskovalne srenje ob tem opozarja, da niso bile opravljene nobene študije o upravičenosti ustanavljanja novih inštitutov in da gre tudi v tem primeru, tako kot v primeru podeljevanja novih koncesij, za deljenje denarja ljudem, ki so blizu trenutni oblasti. Rončević, eden od soavtorjev elaborata za ustanovitev javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo, tovrstne očitke zanika. "Rudolfovo je bila pobuda, ki je izrazito razvojno naravnana. Razlika med sedanjo in predhodnimi vladami je, da sedanja rešitve za razvojne izzive ne vidi zgolj v Ljubljani, temveč tudi v Mariboru, Kopru, Novem mestu, Novi Gorici, Celju ... Tovrstne rešitve moramo iskati po celotni državi, zato je smotrno podpreti pobude, ki prispevajo k temu. In Rudolfovo je ena takšnih pobud."

Pravite, da niste idejni vodja projekta. Kdo so potemtakem pobudniki?

"Nisem edini tvorec ideje, ki je plod razvojnega partnerstva nekaterih občin z Dolenjske in Bele krajine in Razvojnega centra Novo mesto, ki je že 2017 ustanovil Center razvoja in inovacij (CRRI) in registriral raziskovalno skupino na Agenciji za raziskovalno dejavnost (ARRS). Te dejavnosti bodo jedro novega javnega raziskovalnega zavoda. Zelo močno projekt podpira tudi Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine. Sodeluje pa tudi Fakulteta za informacijske študije (FIŠ), ki je ena od stebrov razvoja."

Kdo bodo stranke, partnerji, ki bodo po dveh letih, za kolikor je vlada namenila denar, zagotovili stabilno financiranje?

Robert Balen

"Redno financiranje, ki ga bomo dobili od vlade, vidimo kot zagonsko financiranje. Razviti želimo inštitut, ki bo eden največjih slovenskih raziskovalnih zavodov. Zgledovati se želimo po inštitutih, ki opravljajo znanstvene in aplikativne študije, kot je denimo nemški Fraunhofer, ki preko 70 odstotkov sredstev pridobi s sodelovanjem z industrijo in različnimi evropskimi projekti. Radi bi razvili inštitut, ki ne bo imel le 2,6 milijona evrov prihodkov letno, ampak nekoč tudi 20 milijonov evrov in več. Delati želimo z industrijo, na področju digitalizacije javne uprave z občinami in, kjer je mogoče, tudi z državo. Javni viri financiranja naj bi predstavljali manjši del prihodkov. To niso pobožne želje. V inštitutu želimo osrediščiti aktivnosti, ki potekajo že danes. Mestna občina Novo mesto je zelo ambiciozna in želi ob univerzitetnemu kampusu v Dergančevem razviti tudi tehnološki kampus v Podbrezniku. Rudolfovo je tako le del razvojne pobude. Naš cilj je, da bi Dolenjska in Bela krajina postali majhna slovenska Bavarska."

V tem koncu države je kar nekaj velikih, uspešnih podjetij. Zakaj niste šli z njimi v partnerstvo pri ustanavljanju inštituta? Zakaj proračunski denar?

"Bom odgovoril s protivprašanjem. Zakaj vlada ne neha financirati Inštituta Jožef Stefan, Kemijski institut, ZRC SAZU, ZRC Koper in ostalih javnih raziskovalnih zavodov, ki jih obilno financira? Zakaj bi morali biti v Novem mestu izključno plačniki davkov, zakaj ne bi smeli imeti pravice, da država podpre iniciativo, ki je izrazito razvojno naravnana in s katero bomo dobili še več dobro plačanih delovnih mest? Vsem, ki delujejo v javni visokošolski znanstveni sferi, zato sporočam: 'Ne jemljite nam priložnosti zgolj zato, ker nismo Ljubljančani!'"

Kako potemtakem razumete opozorila iz znanstveno raziskovalne sfere, da vlada ni predstavila nobenih dokumentov, ki bi utemeljevali potrebo po tovrstnih inštitutih?

"Tudi dunajski in zagrebški profesorji so leta 1919 menili, da ni nobene potrebe po ustanovitvi Univerze v Ljubljani. Redko kdo je tako moder, da vidi potrebo po konkurenci svojemu delu in da mu konkurenca lahko pomaga, da je sam še boljši. Pa še to. Slovenija je razdeljena na dve kohezijski regiji in Rudolfovo je edini javni raziskovalni zavod v vzhodni kohezijski regiji. V zahodni jih je 15 v Ljubljani in eden v Kopru. Zato ne razumem, zakaj tak vik in krik. Očitno samo zato, ker ni lociran v Ljubljani in ker ga je ustanovila vlada, ki ni ljuba tistim, ki glede tega robantijo. To početje se mi zdi še posebej nenavadno, saj bo zavod deloval na področjih, ki so povsem nepomembna z vidika ideoloških razprtij v Sloveniji."

Za inštitut potrebujete kader z ustreznimi referencami. Ga imate?

"Vsekakor. Že dolgo poslušamo očitke, da nimamo ustreznega kadra. Naš razvoj so poskušali občasno onemogočiti s tem, da svojim zaposlenim niso dovolili sodelovati z nami, tudi v primerih, ko bi bilo tako sodelovanje smotrno. Na FIŠ našim zaposlenim večkrat podpišemo soglasje za sodelovanje z večjimi, starejšimi institucijami. Po drugi strani skoraj nikoli ne zaprosimo za sodelovanje njihovih kolegov z nami."

Novinarska konferenca stranke SDS iz leta 2011, na kateri so sodelovali Milan Zver, Mojca Škrinjar in Borut Rončević.
Robert Balen

Tako vi kot Matevž Tomšič in Matej Makarovič, ki delujete na FIŠ, ste sociologi. Kako boste lahko s svojim znanjem prispevali zavodu, ki je osredotočen na tehnologijo, inženirstvo?

"Svetoval bi vam, da si ogledate naše spletne strani. Videli boste, da imamo številne sodelavce s kompetencami, ki jih bo pokrival inštitut."

Sami ste vendarle eden od stebrov Rudolfovega.

"Sodelujem v razvojni pobudi in nisem egoističen. Podpiram vse razvojne potenciale mojega kraja in ne le tiste, v katere se lahko sam umestim. Nikoli in na noben način ne bom direktor tega zavoda. Bom pa pomagal na vse možne načine, kot to počnem že skoraj 20 let."

Tako v primeru Rudolfovega kot v primeru razpisnih mest za visokošolski program mediji in novinarstvo na Fakulteti za medije, katere dekan ste, je vlada popravljala prvotne številke razpisnih mest oziroma znesek financiranja. Zakaj?

"To je vprašanje za ministrstvo. Dejstvo je, da smo v elaborat, ki smo ga pripravili za ustanovitev Rudolfovega, zapisali 2,6 milijona evrov za eno leto delovanja. Kakšni so bili notranji razmisleki na ministrstvu, ne vem."

V kateri fazi pa je vaša pobuda za ustanovitev Univerze v Novem mestu, s čimer je vlada že soglašala?

"Projekt poteka, ministrstvo je ustanovilo delovno skupino, katere člani se dobivajo. Je pa vsem jasno, tudi vladi, da to ni projekt, ki se ga da narediti z danes na jutri. Ob tem naj povem, da je že zdaj v Novem mestu vrsta zasebnih in javnih visokošolskih zavodov, ki imajo čez 1200 študentov, zato tudi, če bi bila univerza ustanovljena že danes, ne bi bila najmanjša univerza v državi."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.