Boris Jaušovec
Borut Meršak je predsednik Slovensko-slovaškega poslovnega kluba, ki je v Rogaški Slatini v prostorih podjetniškega inkubatorja Vrelec ob pomoči javne agencije Spirit, Ministrstva RS za gospodarski razvoj in tehnologije ter Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravil poslovno konferenco. Na konferenci so po večini slovenske podjetnike in potencialne vlagatelje na Slovaško obvestili o slovaškem davčnem sistemu, sodelovala pa je tudi Denisa Medvedová, na slovaškem veleposlaništvu v Ljubljani odgovorna za gospodarske in trgovinske zadeve.
Borut Meršak je Slovenec s Koroškega. V Bratislavo ga je že pred 33 leti pripeljala ljubezen, nato se je tam lotil podjetništva. Od kod zamisel za poslovni klub?
"Ob vstopu Slovenije in Slovaške v Evropsko unijo se je pokazala potreba po takšnem poslovnem združenju oziroma klubu. Gospodarstveniki in podjetniki iz obeh držav so namreč hoteli imeti podrobnejše in natančnejše informacije o teh dveh naših trgih. S tedanjim slovenskim veleposlanikom v Bratislavi Stanislavom Vidovičem, s katerim sva tudi bila sošolca na ljubljanski FSPN, sva se odločila, da jim ustreževa. Poslovni klub sva na slovaškem notranjem ministrstvu tako registrirala leta 2011."
Sicer pa je bila prva slovenska ambasada na Slovaškem odprta v prostorih vašega podjetja?
"Na Slovaškem sem živel, še preden se je Slovenija osamosvojila. Ko še Slovenija ni bila priznana kot samostojna država, pa sem bil pooblaščenec takratnega republiškega sekretariata za mednarodne odnose in sem zastopal interese Slovenije na Češkoslovaškem. Ta država se je namreč razdelila šele leta 1993. In da, prvi prostori slovenske ambasade so bili v mojem podjetju."
Poslovna konferenca je uspela, kakšne so prednosti gospodarskih vlaganj na Slovaško?
"Tudi mene je udeležba presenetila. Mislil sem, da bo prišlo kakšnih deset podjetnikov, pa jih je bilo skoraj trideset. To kaže, da naš klub dobro deluje, to sicer tudi ni bila prva takšna naša konferenca, ki konkretno pojasnjuje podjetnikom korake za vstop na slovaški trg."
Danes ste predstavili predvsem davčni sistem, kakšne so njegove značilnosti in posebnosti na Slovaškem? Tam delujejo tudi štiri velike avtomobilske firme Volkswagen, Kia, Peugeot-Citroën in Jaguar.
"V 5,5-milijonski Slovaški te firme izdelajo letno več kot milijon avtomobilov, kar je največ na prebivalca na svetu. Slovaška se je pred približno dvajsetimi leti odločila, da mora nekaj storiti, saj je bila brezposelnost v nekaterih regijah tedaj tudi 30-odstotna. Tedanji desno usmerjeni vladi, ki je nasledila avtokrata Vladimirja Mečiarja, je uspelo privabiti nekaj prvih večjih tujih vlagateljev. V naslednjih letih je na žalost Slovaška pozabila storiti kakšen korak še naprej, da bi privabila tudi investicije, ki prinašajo višjo dodano vrednost. Pa vendar je tudi tako padla brezposelnost, recimo, konec lanskega leta na štiri odstotke, v teh koronačasih pa se je ta številka spet nekoliko dvignila - na šest odstotkov. Vendar pa je Slovaška opravila reformo bančnega sistema, kar Sloveniji še ni uspelo. Zato danes slovaški bančni sektor dobro spremlja razvoj slovaške ekonomije, ki ima v zadnjih letih eno najvišjih stopenj rasti v EU."
1
milijardo evrov je lani dosegla blagovna menjava med Slovenijo in Slovaško
Ne tako daleč nazaj je imela Slovaška tudi enotno davčno stopnjo, kajne?
"Poleg reforme bančnega sektorja je bila ta davčna reforma enako pomembna. Enotna davčna stopnja je bila za tujce zelo ugodna in zato vabljiva. A razvoj je šel naprej, in ker hočejo investicije z višjo dodano vrednostjo, so sedaj davki za podjetja dvostopenjski: po 21-odstotni in po znižani 15-odstotni stopnji v prvem letu poslovanja za mala in srednja podjetja, kar pa se lahko še podaljša. Relativno ugodno je tudi izplačilo dividend, ki je za investitorje zmeraj eno najpomembnejših vprašanj. So pa zaostrili pogoje za pridobitev registrske številke plačnika DDV, ker so kvazipodjetja to izkoriščala za cenejši nakup prestižnejših avtomobilov."
V Sloveniji naj bi živelo okoli 400 Slovakov, je povedala predsednica maja ustanovljenega Društva Slovakov in prijateljev Slovaške v Sloveniji Ana Kominka. Koliko Slovencev pa je na Slovaškem?
"Imam podatek, da jih je do 300. Vendar jih je najbrž več, ker se mnogi Slovenci, ki gredo na Slovaško delat za leto ali dve za kakšne velike mednarodne firme, kot sta Siemens ali IBM, ki imajo tam ekspozituro in pokrivajo tudi Slovenijo iz Bratislave, na našem veleposlaništvu niti ne prijavijo."
Vem, da mnoge prijatelje in poslovne partnerje iz Slovaške radi in pogosto pripeljete na oddih v Slovenijo. Ali tudi Slovenci na podoben način že odkrivajo Slovaško?
"Tudi Slovenci prihajajo na Slovaško, pozimi na smučanje, poleti planinske ture. Vendar, čeprav znamo Slovenci biti kritični do sebe, moram reči, da je Slovenija v turizmu veliko pred Slovaško. Rad opozorim, da je Bratislava poleg Dunaja, Budimpešte in Beograda veliko mesto ob Donavi. Vendar ponudba Bratislave na Donavi dosega le nekaj odstotkov tistega, kar imate v Beogradu, na primer. Tam je na Donavi 300 ladij, na njih so nočno življenje, zabava, kulinarika ... Še Ljubljana z malo Ljubljanico trži več kakor Bratislava z Donavo."
Razlike med zahodom in vzhodom
Borut Meršak je povedal, da je Slovaška precej neenakomerno razvita in da je ta razlika med vzhodom in zahodom države veliko bolj ekstremna kot v Sloveniji. "Bratislava je leta 2018 po BDP dosegla 150 odstotkov povprečja EU, vsa država pa je komaj pri 70 odstotkih. Povprečna bruto plača v prestolnici je 1230 evrov, v državi okoli 800 evrov. Minimalna plača na Slovaškem znaša 623 evrov. Problem je prometna infrastruktura na vzhodu, ki pa se že gradi. Kljub majhni brezposelnosti delovne sile ne zmanjkuje, saj jo uvozijo iz Ukrajine in tudi iz Srbije," je dejal predsednik kluba. Slovaška je v zadnjih letih mednarodno pozornost zbudila tudi z mafijskim umorom preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegove zaročenke. V začetku septembra so bili na sodišču domnevni naročniki umora oproščeni. "Vendar se je tožilstvo pritožilo," pojasni Meršak.
Vaš poslovni klub Slovenija podpira, pa Slovaška?
"V Sloveniji res imamo podporo, tudi na današnji konferenci Spirita, pristojnega ministrstva in urada. S slovaške strani je tega manj. Lani je menjava med državama dosegla milijardo evrov, kar je veliko, no, pri investicijah pa še zdaleč niso izkoriščene vse ponujene možnosti. Slovaških investicij v Sloveniji je celo mogoče več, a se to ne vidi na prvi pogled, saj sem vlagajo firme s Češkega, v katerih pa je slovaški kapital. Slovenci še zmeraj na Slovaško gledamo malo zviška, kot na neki vzhod. Slovaki pa medtem Slovenijo odkrivajo turistično: Bled, Sočo, naša smučišča. Izjemno veliko reklamo za Slovenijo sta zdaj naredila naša fenomenalna kolesarska zmagovalca na Tour de Franceu Tadej Pogačar in Primož Roglič. Slovaki so to dirko spremljali že zavoljo svojega aduta Petra Sagana, sedemkratnega nosilca zelene majice."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
