Po do ponedeljka dopoldne preštetih 99,98 odstotka glasovnic je volilna udeležba na parlamentarnih volitvah 2022 skoraj 70-odstotna.
Rekordna udeležba
Nazadnje je bila volilna udeležba nekaj nad 70 odstotki leta 2000, ko je s 36-odstotno podporo slavila takratna LDS in dobila 34 mandatov v 90-sedežnem državnem zboru. Na predčasnih volitvah 2014, ki so v politiko izstrelile Mira Cerarja, je SMC dobila 36 mandatov po dobrih 34 odstotkih podpore volivcev in pri slabih 52 odstotkih volilne udeležbe.
Gibanju Svoboda po še vedno začasnih podatkih Državne volilne komisije za doseženih 34,57 odstotka podpore volivcev pripada 41 poslanskih sedežev. Na drugem mestu je SDS s 27 poslanci (delež podpore: 23,52 odstotka). Tretja je Janševa koalicijska partnerica iz vlade v odhodu, NSi. Na nedeljskih volitvah so dobili 6,85 odstotka glasov in 8 poslanskih mandatov. Četrta je SD s 6,65 odstotka, kar pomeni 7 mandatov. Levica bo imela v novem mandatu DZ 5 poslancev in je s 4,39 odstotka še zadnja prestopila parlamentarni prag.
Dva mandata v DZ sta rezervirana za italijansko in madžarsko narodno skupnost v Sloveniji.
Izidi glasovanja po pošti iz Slovenije znani v torek
Po nedeljskih državnozborskih volitvah okrajne volilne komisije danes preštevajo še glasovnice, ki so prispele po pošti iz Slovenije, izidi pa bodo predvidoma znani v torek. Razmerja med strankami, ki so se uvrstile v DZ, glasovi po pošti sicer ne morejo bistveno spremeniti, utegnili pa bi vplivati na izvolitev posameznih kandidatov.
Po pošti so lahko glasovali oskrbovanci domov za starejše ter volivci, ki so bili v bolnišnicah ali zaporu. Tokrat je bilo takšno glasovanje omogočeno tudi volivcem, ki so zaradi okužbe s koronavirusom pristali v izolaciji.
Za takšno obliko glasovanja se je prijavilo 1977 volivcev, po pošti pa je lahko glasovalo tudi 106 invalidov.
Okrajne volilne komisije danes štejejo glasovnice, ki so prispele do 12. ure, izidi pa bodo predvidoma znani v torek po 12. uri. Čez teden dni, 3. maja, pa bodo prešteli še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz tujine. Tedaj bodo tako znani končni, a še neuradni izidi državnozborskih volitev, uradni izidi pa bodo znani najpozneje 10. maja.
Na nedeljskih državnozborskih volitvah je sicer največ volivcev obkrožilo stranko Gibanje Svoboda, ki je glede na delne neuradne rezultate dobila 41 poslanskih mandatov. V DZ so se uvrstile še stranke SDS s 27 poslanci, NSi z osmimi, SD s sedmimi in Levica s petimi.
Kako do 46 glasov?
Čeprav bo s svojo stranko imel skoraj polovico parlamenta, Robertu Golobu volivci niso izvolili najmanj 46 glasov za navadno večino. Kaj bo storil? Če sklene koalicijo s SD in Levico, dobi varno večino 53 poslanskih glasov. Če bo v vlado vzel samo SD, to pomeni 48 poslancev. Če bi se odločil za "veliko koalicijo" z na vse pripravljeno NSi Mateja Tonina, ima v DZ 49-člansko matematično koalicijo ...
Arčon absolutni zmagovalec
Stranka Gibanje Svoboda je najbolj prepričljivo slavila v dveh novogoriških volilnih okrajih, kjer je nekdanji župan Nove Gorice Matej Arčon dobil dobrih 15.000 glasov oziroma slabih 44 odstotkov. Predsednik stranke Robert Golob je v volilnih okrajih Ljubljana Center in Ljubljana Šiška prejel dobrih 9600 glasov, prvaka SDS Janeza Janšo pa je po podatkih DVK v volilnih enotah Grosuplje 1 in Ivančna Gorica podprlo skoraj 7700 volivcev.
Po drugi strani so bili nekateri kandidati v DZ izvoljeni z le nekaj sto glasovi. Najmanj glasov med izvoljenimi poslanci, dobrih 600, je prejela aktualna poslanka SD Bojana Muršič, manj kot 1000 glasov pa tudi kandidati Levice Miha Kordiš, Matej T. Vatovec in Ana Černe.
