Klara Širovnik
Starostna struktura gospodarjev obenem ostaja neugodna, saj je povprečna starost gospodarjev 57 let (leta 2013 je bila 56 let).
Raven izobrazbe v slovenskih kmetijskih gospodarstvih je še vedno precej neugodna, saj ima več kot polovica kmetov zgolj praktične izkušnje za delo v kmetijstvu. Vseeno pa so opazni veliki napredki: leta 2000, do koder segajo naši podatki, je bilo kmetov, ki so kmetijstvo prakticirali brez formalne kmetijske izobrazbe, kar 85 odstotkov, torej večina. Do danes pa je številka padla na 50 odstotkov. Gre za precejšen preskok, ki priča o tem, da se je slovensko kmetijstvo v zadnjih desetletjih odločno profesionaliziralo. V splošnem bi namreč lahko pritrdili, da formalna kmetijska izobrazba vpliva tudi na drugačne trende v kmetijstvu, odgovarja Matej Bedrač s Kmetijskega inštituta Slovenije.
Starostna struktura gospodarjev obenem ostaja neugodna, saj je povprečna starost gospodarjev 57 let (leta 2013 je bila 56 let). Če izolirano pogledamo na povprečno starost, ugotovimo, da sama po sebi sicer niti ni tako zelo kritična. "Ves čas govorimo, da je treba spodbujati mlade kmete - a kako pričakovati, da bo nekdo, ki je star 57 let, kmetijo predal mlajši generaciji, ko pa še sam ne izpolnjuje pogojev za upokojitev," se sprašuje Bedrač.
Starostna struktura gospodarjev obenem ostaja neugodna, saj je povprečna starost gospodarjev 57 let (leta 2013 je bila 56 let). Če izolirano pogledamo na povprečno starost, ugotovimo, da sama po sebi sicer niti ni tako zelo kritična. "Ves čas govorimo, da je treba spodbujati mlade kmete - a kako pričakovati, da bo nekdo, ki je star 57 let, kmetijo predal mlajši generaciji, ko pa še sam ne izpolnjuje pogojev za upokojitev," se sprašuje Bedrač.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
