Poslanci so v državnem zboru včeraj več ur debatirali o korupciji pri nas. A kako je zares s korupcijo v naši državi? Transparency International (TI) je konec januarja predstavil lanske rezultate indeksa zaznave korupcije (CPI). Slovenija ima po tej lestvici enako oceno kot leto poprej, ko smo zabeležili zgodovinsko najslabši rezultat - zgolj 56 točk od možnih 100. Država znatno zaostaja za povprečjem držav EU (65), kar po oceni TI Slovenia nakazuje nadaljevanje stagnacije in nezadostnih prizadevanj na področju preprečevanje korupcije. Slovenija si na lestvici zaznave korupcije za leto 2023 42. mesto deli z Italijo in Dominikansko repuibliko. Glede na lanske rezultate je padla za eno mesto, kar gre pripisati izboljšanju rezultata Češke, s katero si je naša država lani delila uvrstitev.
Indeks zaznave korupcije ocenjuje 180 držav po svetu glede na zaznavanje korupcije v javnem sektorju. Ocene odražajo mnenja strokovnjakov in rezultate anketiranj gospodarstvenikov, ne pa javnosti. Indeks je izračunan na podlagi podatkov iz 13 zunanjih virov, vključno s Svetovno banko, Svetovnim gospodarskim forumom, zasebnimi svetovalnimi podjetji, možganskimi trusti in drugimi. Indeks uporablja lestvico od 0 do 100; 100 pomeni zelo čisto, 0 pa zelo koruptivno okolje, so pojasnili na TI Slovenija.
Predsednica TI Slovenia Neža Grasselli je slab rezultat Slovenije pripisala slabitvi pravosodnih sistemov. "Za učinkovito kaznovanje vseh korupcijskih kaznivih dejanj ter zagotavljanje nadzora je pomembno, da odločevalci poleg boljših zakonov in postopkov zagotavljajo tudi neodvisnost, sredstva in preglednost pravosodnim sistemom." Enak rezultat kot lani je ni presenetil, saj sprejetje zakona o zaščiti prijaviteljev, ki je bil sprejet dve leti po izteku roka za prenos evropske direktive, ni zadoščal za spremembo mnenja strokovne in poslovne javnosti. Ob tem se mora še pokazati, kako bo ta zakon zaživel v praksi in spremenil kulturo prijavljanja nepravilnosti.
"Padec - sicer za le eno mesto, pa vendar - smo pričakovali, saj naša država že več let stagnira, če ne celo nazaduje v boju proti korupciji. Zato potrebujemo sistemske spremembe, predvsem pa prevzemanje odgovornosti in spremembo miselnosti. Država je od vseh nas in miselnost, kako dobro je državo prinesti naokoli, je škodljiva," so po objavi rezultatov komentirali v Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). V Sloveniji potrebujemo družbenopolitični konsenz o pomenu preprečevanja korupcije, menijo in še dodajajo, da je "recept" za takojšnje napredovanje že v osnutku nove resolucije o preprečevanju korupcije, ki ga ima na mizi vlada in bo osnova za oblikovanje konkretnih ukrepov za izboljšanje stanja v akcijskem načrtu.
Robert Šumi: Treba je preiti od besed k dejanjem
Predsednik KPK Robert Šumi je po poslanski debati o korupciji v parlamentu za Večer dejal: "Za boj proti (sistemski) korupciji v prvi vrsti, kot smo že večkrat opozorili, potrebujemo prehod od besed k dejanjem in da vsak pristojni organ učinkovito opravlja svoje delo. Rezultat tega pa morajo biti ustrezne sankcije oziroma prevzemanje odgovornosti za nezakonita ravnanja. Vse do takrat v družbi ne bo večjega napredka na tem področju.
Naloga komisije je, da poleg preventivnega delovanja nadzira tudi dejanja vsakokratne oblasti in drugih uradnih oseb v državi, in to počnemo ažurno in profesionalno (strokovno, zakonito, etično). Standardi za boj proti korupciji so bili postavljeni že leta 2010 z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, in če bi se v praksi uresničevali, bi bil to najboljši tako imenovani imunski sistem v boju proti korupciji. Prvi pokazatelj naše skupne volje v boju proti korupciji bo že odziv vlade na naš predlog Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
