(VIDEO) Indeks zaznave korupcije: Slovenija izboljšala rezultat

Slovenija je na danes objavljenem Indeksu zaznave korupcije (CPI) dosegla skupno oceno 60 točk od možnih 100. S tem je izboljšala svoj položaj za štiri točke in spet dosegla oceno, ki jo je imela v letih 2018-2020. In popravila zgodovinsko najslabšo oceno iz prejšnjega leta in leta poprej, ko je indeks znašal 56. Med 180 državam je tako zasedla 36. mesto (lani 42.). "Pozdravljamo napredek, ki je bil dosežen, a obenem opozarjamo, da Slovenijo čaka še veliko dela, saj še vedno zaostajamo za povprečjem držav EU," so ob tem zapisali v Transparency International (TI) Slovenia. Povprečje v EU je letos 64 točk.  

Manjši napredek, dodajajo na TI Slovenija, je vsaj delno mogoče pripisati delu, ki je bilo v zadnjih letih narejeno na tem področju. "Tako je bila po več kot 20 letih pripravljena prenovljena Resolucija o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji, ki pa še ni bila sprejeta. Sprejet je bil Zakon o zaščiti prijaviteljev, Slovenija je izpolnila del priporočil skupine GRECO, vendar pa so številna ostala neizpolnjena. Povečale so se tudi aktivnosti Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) na področju izobraževanj javnega sektorja. To kaže, da tudi skromni premiki v pravo smer lahko pripeljejo do izboljšav pri indeksu. Del napredka pri oceni gre namreč letos pripisati tudi spremenjeni metodologiji. Obenem pa ključni izzivi glede sistemskih sprememb ostajajo," še dodajajo v TI Slovenija. Zato bi bil prvi nujen korak, menijo v TI Slovenija, da se trend izboljšanja nadaljuje, čimprejšnje sprejetje prenovljene resolucije o preprečevanju korupcije.

"Za resen napredek na področju pa bi bilo nujno, da se v Sloveniji končno najde politična volja za sistematičen pristop k naslavljanju sistemskih pomanjkljivosti. Potrebujemo politično in družbeno soglasje o ničelni toleranci do korupcije, okrepljene institucije, večjo preglednost in integriteto v javnem sektorju ter učinkovitejše nadzorne mehanizme. Potrebujemo večji obseg ozaveščevalnih in drugih preventivnih aktivnostih, konkretnejše ukrepe pri nadzoru na najbolj nevralgičnih točkah, kot so večji infrastrukturni projekti, in nenazadnje pri učinkovitosti pregona korupcijskih kaznivih dejanj. Korupcija ne izgine sama od sebe – preprečuje jo lahko le stabilen sistem, ki zagotavlja odgovornost, integriteto na vseh ravneh družbe in višji nivo integritete posameznikov," je komentirala Neža Grasselli, predsednica TI Slovenija.

Pri vsebinskem izboljšanju ocene so imeli ključno vlogo indeksi, ki spremljajo spremembe na institucionalni ravni, nadzoru nad javnimi institucijami ter izboljšave pri transparentnosti in vladavini prava. Ocene iz poslovnega sveta še naprej opozarjajo na pomanjkljivosti v javnem sektorju in gospodarstvu, zlasti na področju transparentnosti in korupcije v poslovnem okolju.

Robert Šumi, predsednik KPK, pritrjuje TI Slovenija, da nas čaka še veliko dela. "Napredek je spodbuden in za državo koristen. K temu zagotovo prispeva tudi zelo aktivno ozaveščanje komisije o pomenu krepitve integritete, preprečevanja korupcije, vodenja z dobrim zgledom na različnih ravneh družbe in aktivno vključevanje gospodarstva v ta proces. A ne glede na to z rezultatom še ne smemo biti zadovoljni, saj si namreč kot družba zaslužimo več," pravi Šumi. Tako je treba, sporočajo iz komisije, nujno nadaljevati aktivnosti v smeri sistemskih sprememb, tudi oni izpostavljajo prepotrebno sprejetje resolucije, ki jo je vlada prejšnji mesec poslala v državni zbor. "Njeno sprejetje bi okrepilo strateški pristop države na tem področju in dalo podlago za zagon novih ukrepov za preprečevanje korupcije, ki jih bo opredeljeval akcijski načrt," pravijo v komisiji.