Hrvaška je zdaj že v čakalnici za evro

Hrvaška in Bolgarija sta sprejeti v mehanizem deviznih tečajev ERM II, ki je čakalnica za prevzem evra. Preden država lahko prevzame evro, mora biti v tej čakalnici vsaj dve leti. Določen je bil tudi osrednji tečaj hrvaške kune in bolgarskega leva za en evro. Po tem tečaju je en evro vreden 7,5345 kune in 1,95583 leva. Vstop Hrvaške v ERM II ne bo imel niti za prebivalstvo niti za gospodarstvo Slovenije večjih posledic, nam je povedal profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Maks Tajnikar. Je pa za Hrvaško začetek nekega procesa z resnimi dolgoročnimi posledicami zanjo. Trgovinski in drugi gospodarski odnosi med Slovenijo in Hrvaško so določeni v največji meri že z evropsko zakonodajo, ki jo je Hrvaška sprejemala po vstopu v EU, razlaga.

Brez menjave valut in lažja primerjava cen

"Ko bomo potovali na Hrvaško, pač ne bo treba menjati evrov v kune in cene na Hrvaškem bomo lažje primerjali s slovenskimi. Povsem mogoče je, da bo evrska transparentnost cen s hrvaških trgov privedla do določenega izenačevanja cen med Hrvaško in drugimi državami z evrom. A velikih šokov ne bo, saj so že sedaj cene zelo primerljive. Bi pa pričakoval, da bodo zato nekatere cene blaga in storitev na Hrvaškem padle, cene nepremičnin, ki jih imamo Slovenci na Hrvaškem, pa narasle (predvsem ob obali) zaradi bolj preglednih možnosti transferjev kapitala, zlasti prebivalstva," pravi Tajnikar.
V preteklosti je obstajal strah, da po uvedbi evra (kar še ni ERM II) pride do inflacije. Tudi na Hrvaškem sedaj obstaja tak strah, a analiza, ki jo je Tajnikar naredil s svojimi sodelavci (tudi iz Hrvaške), kaže, da so se cene na Hrvaškem in v Sloveniji ves čas gibale zelo vzporedno in da do takega šoka ni prišlo. Zato ga tudi na Hrvaškem ne pričakuje. Na sploh primerjava gospodarskih gibanj v Sloveniji in na Hrvaškem v obdobju zadnjega cikla 2005-2018 kaže, da se obe gospodarstvi gibata zelo podobno. Uvedba evra bo sčasoma hrvaško gospodarstvo po Tajnikarjevih besedah še bolj povezala z evropskim (kot se je to zgodilo tudi v Sloveniji) in ga naredila odvisnega od evropskega gospodarstva.

Vstop Hrvaške v ERM II pozdravljajo

Gospodarska zbornica Slovenije pozdravlja vstop Hrvaške v mehanizem ERM II, s kasnejšim sprejemom evra bodo odpadli številni transakcijski stroški, pravi glavni analitik Bojan Ivanc. Hrvaška je s Slovenijo ekonomsko močno povezana, in sicer tako z vidika blaga in storitev kot tujih investicij. V Hrvaško so slovenska podjetja po Ivančevih podatkih v letu 2019 izvozila za 2,9 milijarde evrov blaga, iz države pa so uvozila za 1,7 milijarde evrov blaga. Na Hrvaško največ izvažajo vozila (nova in rabljena), sledijo električna energija iz Nuklearne elektrarne Krško, naftni derivati (Petrol) in zdravila. Storitev so slovenska podjetja v letu 2019 na Hrvaško izvozila za 600 milijonov evrov, uvozila pa za 900 milijonov evrov. Hrvaška ima presežek izvoza storitev s Slovenijo, predvsem zaradi večjega trošenja Slovencev na hrvaški obali. Hrvaška je prva država za slovenske izhodne investicije, te so predlani predstavljale 1,96 milijarde evrov. Hrvaški investitorji so na šestem mestu po izvorni državi lastnika z investicijami v višini 760 milijonov evrov.
"Zaradi velikega pomena tujskega turizma je bila Hrvaška že sedaj efektivno del območja evra, kar dokazujejo majhne spremembe v nihanju med tečajema evra in hrvaške kune. Tudi gibanje cen je bilo izrazito umirjeno, kar je bilo seveda povezano tudi z relativno nizko gospodarsko rastjo v zadnjih letih. Finančni sistem na Hrvaškem obvladujejo velike tuje bančne skupine. Hrvaški bančni sistem je dobro kapitaliziran, podobno kot slovenski," nam je pojasnil Ivanc. Za tuje investitorje sta Slovenija in Hrvaška po njegovih besedah del enotne regije, predvsem zaradi majhnosti trgov ter jezikovne in kulturne podobnosti. "Hrvaška nam pri tujih investicijah delno konkurira, saj so prometne povezave med prestolnicama dobre, povezave hrvaških letališč pa so boljše od slovenskih," razlaga Ivanc. Odločitev o vstopu Hrvaške v čakalnico za evro pozdravljajo tudi na Obrtno-podjetniški zbornici. "Naši obrtniki in podjetniki poslujejo tudi na hrvaškem trgu, torej bi jim hrvaški prevzem evra zagotovo olajšal poslovanje in odpravil dodatne stroške zaradi menjave valute," so pojasnili.