Pravijo, da je hrana za dobro počutje tista, ki nas med uživanjem navda z radostjo. Ob njenih grižljajih smo zadovoljni in veseli, očara nas z nostalgijo in ... veliko kalorijami. Splošne definicije o tem, kaj se skriva pod globalno razširjenim izrazom "comfort food" ali po naše hrana za dobro počutje oziroma za razvajanje, ni. Saj ko potrebujemo mero blagodejnega okusa, si vsak privošči kaj drugega. Ampak nekaj pa imamo Slovenci vendarle skupnega.
Domače jedi z vrhunskim užitkom
"Predstavljam si, da so to jedi, ki nam preprosto pašejo. Pašejo nam pa take, ki smo jih navajeni, saj prinašajo prijetne okuse in nas običajno popeljejo v čas mladosti," razmišlja priznani kuharski mojster, chef Janez Bratovž. Pravi, da si njegovi gostje v takšnih primerih radi privoščijo domačo jed, a z merico prefinjenosti. Tak je na primer ričet, priljubljena slovenska enolončnica. "Včasih je ričet tak, da bi ga z lahkoto pojedli dva krožnika, drugič, ali kje drugje, pa nam je še en krožnik preveč. Zato na prvo mesto postavljam sestavine, ki morajo za kvalitetno jed biti kvalitetne. Tukaj je ta dodatek vrhunskosti."
Da se tudi v sedanjih neprijaznih časih ljudje radi zatekajo k hrani, ki razvaja, je kmalu ugotovil tudi sam. Okoliščine so chefa Bratovža, tako kot številne druge znane kuharske mojstre, prisilile, da je del svoje ponudbe pripravil za prodajo v spletni trgovini, in takoj je opazil, da je tisto, po čemer gostje sežejo, prav hrana za ugodje, okusi s spomini. "To so domače jedi, tiste, ki smo jih tudi nekoč Slovenci radi uživali in pripravljali doma. Recimo domači ocvirki - kdo bi si mislil, da bodo tako priljubljeni! Pa domač ajvar. Omake, paštete, marmelade. Vsaka jed od teh je lahko tista pika na i, ki danes ljudem pričara nekaj edinstvenega na mizi in se ob uživanju počutijo prijetno."
Od burgerja do karamele in palačink
Hrana za razvajanje se razlikuje tudi od generacije do generacije in danes se večina mladih raje razvaja z burgerjem ali mehiškimi takosi kot pa z enolončnico. A v zimskem času vsake toliko vsi radi sežemo po hrani, ki diši po božiču. "Kar naenkrat nam pašejo okusi toplih začimb, kot so cimet, klinčki, zvezdasti janež … Nanje skoraj nikoli ne pomislimo poleti. Takrat iščemo osvežitev v solatah, obogatenih s čisto drugimi začimbami," še Bratovž opomni na povezanost letnega časa in naših kulinaričnih želja. Zaupal nam je tudi svoj sladki spomin iz otroštva. "Eden takšnih nostalgičnih okusov, ki ga imam rad, je mlečna karamela. Zame jo je nekoč kuhala stara mama in za vedno mi bo ostala v spominu. Naredila je preprosto karamelo iz sladkorja in tega zalila z mlekom." Danes se kot priznan chef tega loteva drugače in za svoje goste pripravlja karamelo, ki je nikoli ne pozabijo - pomeša sladkor in mleko ter pripravek kar štiri ure peče v pečici. Čeprav nežnih spominov na babičino karamelo nima vsak, pa se lahko strinjamo, da imajo posebno mesto na seznamu hrane za razvajanje palačinke. "Absolutno, tudi sam imam zelo rad palačinke z orehi in tiste skutine s pehtranom iz pečice," zaključi naš sogovornik.
Šmorn, tatarski biftek in potica
Podobnega mnenja, da je "comfort hrana" tista, ki v nas vzbudi lepe občutke in je po navadi zaradi visoke kaloričnosti že skoraj pregreha, je tudi chef Luka Jezeršek. In prav Jezerškovi so eno od takšnih jedi ponovno obudili. "Govorim o šmornu, ki smo ga v otroštvu zagotovo vsi jedli, potem pa se je jed malo izgubila. In ker vedno na prireditvah z našim šmornom požanjemo veliko uspeha, bi rekel, da je šmorn zagotovo ena od jedi, ki jo lahko štejemo med 'comfort food'. Pa morda goveja župica, ki jo najbolj pogrešamo, ko smo zdoma. Manca Izmajlova me je pošteno nasmejala v nekem intervjuju, ko je rekla, da je v času bivanja v Rusiji težko prišla do sestavin za govejo juho, in ko jo je končno skuhala, jo je na koncu pomotoma odlila, enako kot testenine ... Vsa ta hrana vedno najde prostor na praznično obloženih mizah. Pri nas smo v predprazničnem času začeli na našem e-cateringu prodajati sestavine za kultni tatarski biftek. Odziv je bil neverjeten! Mislim, da ravno zato, ker je ta jed ena takih, ki prinese lepe spomine, na fine čase, na izobilje, na trenutke, ko si privoščimo več. Da o potici kraljici ne govorim!"
Terapija na krožniku
Psihologi se strinjajo, da imajo nekatere jedi na človeka res terapevtski učinek, saj se med uživanjem (krajši) čas počutimo zadovoljni in srečni. In čeprav različni narodi v to kategorijo uvrščajo različno hrano, je na seznamu "comfort food" nekaj stalnic, kot so čokolada, sladoled, ocvrti krompirček, jabolčna pita, špageti. Vse to in še mnogi drugi grešni prigrizki povzročijo efekt udobja: počutimo se zelo dobro, saj sladkor, maščobe in tudi sol pretentajo možganske centre, ki nas navdajajo z občutkom sreče. Ob uživanju nas velikokrat prevzame občutek povezanosti, saj nas določena hrana spomni na drage ljudi in dogodke. Navdajo nas z nostalgijo, kajti obstaja močna povezanost med vonjem in spominom, ki nas popeljeta v čustveno obarvano preteklost. Včasih je prav ta hrana navidezno zdravilo, katerega učinek dobre volje pa ne traja dolgo. Konec koncev nam je vsem skupno, da si to "pregrešno hrano" privoščimo ob posebnih priložnostih, saj so praznovanja dober izgovor, da grešimo brez slabe vesti.
